TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 53. člena in členov 103 do 109 Zakona o volitvah v Državni zbor se zavrže. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 52. člena Zakona o volitvah v Državni zbor ter 73. člena in členov 96 do 102 Zakona o lokalnih volitvah se zavrne.

1. Pobudnik, ki je kandidiral na volitvah za člana občinskega oziroma mestnega sveta, ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje določb o varstvu volilne pravice v Zakonu o volitvah v Državni zbor, ker te ne posegajo neposredno v njegov pravni položaj, saj Zakon o lokalnih volitvah posebej ureja varstvo volilne pravice pri lokalnih volitvah oziroma posebej določa, glede katerih vprašanj se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor. 2. Zakonodajalec ni kršil načela enakosti volilne pravice in ne svobode izražanja z ureditvijo, po kateri je lahko na listi kandidatov, ki jo predloži politična stranka, tudi znak oziroma simbol te stranke, na listi kandidatov, ki jo predloži skupina volilcev, pa le ime liste, saj je politična stranka trajna organizacija, katere znak oziroma simbol, ki ga uporablja, je registriran in ga ima zato stranka tudi pravico uporabljati v pravnem prometu. Znak ali simbol pa je že po svojem pomenu trajen in je namenjen trajni uporabi za razlikovanje in identifikacijo med imetniki in kot tak uživa tudi posebno varstvo. Skupina volivcev te lastnosti nima, ni registrirana, zato ji tudi ne gre pravica do uporabe takšnega posebnega znaka. 3. Odločitev občinske volilne komisije o potrditvi liste kandidatov je dovoljeno izpodbijati s pritožbo pred sodiščem tudi zaradi delne zavrnitve liste kandidatov, ki je lahko tudi le v tem, da se zavrne uporaba imena liste, ki jo predlaga skupina volivcev. Zato določbe Zakona o lokalnih volitvah, s katerimi je dovoljeno pri sodišču, pristojnem za upravne spore, vložiti pritožbo zoper odločitve občinske volilne komisije, ki se nanašajo na nepravilnosti v postopku kandidiranja, na potrjevanje list kandidatov in odločitve, ki se nanašajo na nepravilnosti pri delu volilnih odborov, ki bi lahko vplivale na potrditev mandatov, niso v neskladju z ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva. 4. Zakonodajalec ni ravnal v nasprotju s 25. členom Ustave, če je predvidel zoper nepravilnosti v postopku kandidiranja in zoper nepravilnosti pri delu volilnega odbora kot posebno pravno sredstvo ugovor, zoper odločitev občinske volilne komisije, ki bi lahko vplivala na potrditev mandatov, pa pritožbo na občinski svet. Pač pa je zakonodajalec s tem, da ni predvidel posebnega pravnega sredstva zoper odločitev občinske volilne komisije o potrditvi kandidatur, posegel v pravico do pravnega sredstva. Vendar je ta poseg dopusten in ne pomeni kršitve pravice do enakega pravnega varstva, ker je pravica kandidatov iz 25. člena Ustave omejena z aktivno volilno pravico drugih in ker je poseg sorazmeren in neenako obravnavanje izhaja iz narave stvari.