IZREK
I. Revizija se v delu, ki se nanaša na stroške postopka, zavrže.
II. Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se v I. točki izreka delno ugodi toženčevi pritožbi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se tožničin zahtevek za izdajo zemljiškoknjižne listine glede nepremičnin parc. št. 1548/3 in 1548/4, oboje k. o. ..., zavrne.
III. Sicer se revizija zavrne.
JEDRO
Presoja obstoja zunajzakonske skupnosti med pravdnima strankama in ugotovitev obsega skupnega premoženja ter deležev pravdnih strank na tem premoženju.
Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilen zaključek nižjih sodišč, da sta bila tožnica in toženec v zunajzakonski skupnosti od leta 1998 (ko sta bila oba tudi formalno razvezana in sta se odločila za skupno vlaganje v gradnjo hiše, v katero sta se kasneje skupaj vselila, v letu 2002 pa sta se tudi poročila) do leta 2004, ko se je toženec zaradi dlje časa trajajočih nesoglasij odselil iz hiše.
Vrhovno sodišče se tudi strinja z zaključkom nižjih sodišč, da je toženec sporni nepremičnini, ki sta predstavljali njegovo posebno premoženje (saj jih je kupil sam že pred nastankom zunajzakonske skupnosti) v celoti vložil v skupno premoženje, saj sta ugotovili, da sta pravdni stranki v času trajanja zunajzakonske skupnosti s skupnim delom na tem zemljišču (ki pa sta ga sicer izbrali skupaj) zgradili in opremili stanovanjsko hišo, v katero sta se v letu 1999 nato tudi preselili in sta zato toženec in tožnica lastnika hiše in zemljišča v sestavi gradbene parcele ter premičnin, ki predstavljajo opremo stanovanjske hiše. Čeprav stoji stanovanjska hiša le na eni od spornih nepremičnin, gre za skupno urejeno zemljišče okoli stanovanjske hiše. Tožničin delež sta pravilno ocenili v obsegu 30/100 celote, toženčev delež pa v obsegu 70/100 celote, saj sta pri njunem izračunu pravilno upoštevali, da je bila skupna hiša zgrajena na zemljišču, ki izvira iz toženčevega posebnega premoženja (in je zato toženčev prispevek višji za vrednost gradbene parcele), prav tako pa sta upoštevali tudi toženčev prispevek v višini kupnine od njegovega prodanega stanovanja in tožničin prispevek v višini polovice kupnine od njenega prodanega stanovanja in finančna sredstva od dediščine po pokojni materi ter finančna sredstva obeh pravdnih strank (tožničino redno plačo in toženčeve dohodke iz odvetništva, ki so bili bistveno višji od tožničine plače). Ob tem sta upoštevali tudi tožničino skrb in vzgojo za skupnega otroka ter za družinske in gospodinjske zadeve (kuhanje, čiščenje, pranje, likanje, urejanje okolice in skrb za ohranitev premoženja) ter toženčev angažma v obliki fizične pomoči in denarnih prispevkov pri domačih hišnih opravilih, nadziranju gradnje hiše, in upravi v zvezi z vzdrževanjem hiše.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.