TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Če osebi, ki živita v zunajzakonski skupnosti v stanovanju obeh, uživata skupaj mamilo, tista od njiju, v katere stanovanju sta oba ob tej priložnosti, ne stori kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil po 1. odstavku 246. člena KZ SFRJ v obliki dajanja stanovanja na razpolago za uživanje mamila.

S sodbo sodišča prve stopnje sta bila oproščena obtožbe obtoženec in obtoženka, ki naj bi storila vsak eno kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil po 1. odstavku 246. člena KZ SFRJ na ta način, da je enkrat ona dala njemu na razpolago svoje stanovanje za uživanje surovega opija, enkrat pa ji je on dal na razpolago svoje stanovanje, da je v njem uživala opij. Sodišče je izreklo tako sodbo potem, ko je ugotovilo, da sta obtoženka in obtoženec živela v zunajzakonski skupnosti, da sta izmenoma bivala zdaj v stanovanju enega, zdaj v stanovanju drugega, da sta skupaj pridelala iz maka nekaj surovega opija in da sta to mamilo tudi skupaj uživala v enem in v drugem stanovanju. Spričo teh dejstev je sodišče prve stopnje oba obtoženca oprostilo obtožbe iz razloga po 3. točki 350. člena ZKP, ker je menilo, da zatrjevani znak kaznivega dejanja - dajanje stanovanja na razpolago za uživanje mamila - ni dokazan. Glede tega je v razlogih sodbe navedeno: "Pri celotni zadevi je potrebno imeti v vidu dejstvo, da sta obtoženca takrat živela skupaj - sama navajata, da sta živela kot mož in žena, to je v zunajzakonski skupnosti in da gre torej za uživanje mamila izvenzakonskih partnerjev. Tako situacijo pa prav gotovo nima v mislih določba 1. odstavka 246. člena KZ SFRJ." Isto dejstvo - zunajzakonsko skupnost - poudarja kot pomembno tudi sodba sodišča druge stopnje, s katero je bila pritožba javnega tožilca zavrnjena in potrjena sodba sodišča prve stopnje. V luči tega dejstva se pokaže, da je posamezni od obeh obtoženih užil mamilo v stanovanju drugega zato, ker je nasploh tamkaj bival, ne pa zato, ker bi mu drug s posebnim aktivnim ravnanjem v obliki dajanja prostora na razpolago to omogočil. Na dlani je, da izvršitev kaznivega dejanja na opustitveni način, da eden drugemu nista preprečila uživanja mamila v stanovanjih, v katerih sta skupaj bivala, pa ne pride v poštev, ker takšna dolžnost, ki bi zagotovo pomenila velik poseg v zasebnost, ni obstajala. Ob ugotovitvi, da obtoženca "nista zgolj gostovala v stanovanju enega ali drugega, kar bi bilo lahko osnova za storitev predmetnega kaznivega dejanja, temveč sta skupno živela v obeh stanovanjih", sodba sodišča druge stopnje v svoji obrazložitvi še navaja: "Kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil stori oseba, ki med drugim da na razpolago prostore za uživanje mamil, kar pomeni, da ta druga oseba zgolj gostuje v teh prostorih in da torej v njih ne prebiva oz. do njih ni upravičena iz kakršnegakoli drugega razloga. Uživalec užije mamilo torej v tujem prostoru, storilec pa mu ta prostor da na razpolago prav zato, da mu omogoči zaužitje mamil".

Občna seja Vrhovnega sodišča je menila, da pravno mnenje v tej zadevi glede na vse njene posebnosti sicer ne more biti uporabljeno kot splošni napotek za druge zadeve, lahko pa je izhodišče in koristna opora za oblikovanje nadaljnje razlage o zakonskih znakih obravnavanega kaznivega dejanja.