TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob delni ugoditvi pritožbi zagovornika obdolženca in tudi po uradni dolžnosti se sodba sodišča I. stopnje spremeni:

a) v odločbi o krivdi v točki I izreka se izpustijo besedila:

- v abstraktnem opisu v 10 vrstici prve alineje: „sta B. B. in“, se za besedo njegovih ravnanj nadaljuje besedilo: „je C. C. iskala...“;

- v konkretnih opisih kaznivih dejanj pa:

pri kaznivem dejanju pod točko 1.: v prvi drugi in tretji vrstici „večkrat kričal, večkrat ji je govoril, da je nesposobna, zlasti je to govoril v obdobju od leta 2012 do julija 2014 in jo je tako poniževal,“ in v 13. vrstici besedo „prestrašena.“,

pri kaznivem dejanju pod točko 3.:v prvi, drugi, tretji, četrti vrstici „večkrat vpil, bil aroganten, od 15. 11. 2011, ko je B. B. dobil odločbo za vodjo policijskega okoliša je psihične pritiske nanj še stopnjeval, čeprav ni bilo nobene potrebe, saj zaostankov ni imel in je dobro opravljal svoje delo,“ in od 20. vrstice dalje v celoti: „zaradi psihičnih pritiskov, trpinčenja in pogostega vpitja in drugih opisanih ravnanj A. A. je imel B. B. glavobole, po ugotovitvah sodne izvedenke – psihiatrinje D. D., je pri B. B. nastala prilagoditvena motnja s šifro F 43.2, ki se je izražala z občutkom tesnobe, izgube veselja do vseh dejavnosti, ki jih je prej opravljal, veselje do uživanja hrane, pojavljali so se glavoboli, izogibal se je socialnim stikom, zadnje tri mesece pred odhodom na drugo policijsko postajo je postal nagle jeze in živčen, kar so opazili njegovi domači, bil je razdražljiv, ni imel apetita, počutil se je povoženega, manjvrednega, razvrednotenega, čustveno prizadetega.“,

pri kaznivem dejanju pod točko 4.: v 25., 26. 27. vrstici “večkrat se ji je posmehoval, prekinjal jo je in ji ni dovolil, da mu kakšno stvar obrazloži, stalno ji je nekaj očital in jo kritiziral,“,

pri kaznivem dejanju pod točko 5.: v 22., 23. 24. vrstici “bala se je, da seji bo maščeval z razporedom dela, kot se je že v preteklosti in jo kot nadrejeni oviral pri napredovanju, zaradi njegovih opazk, negodovanja, kritiziranja“,

pri kaznivem dejanju pod točko 6.: v prvi, drugi in tretji vrstici „grobo obnašal in nanjo kričal, da se je počutila neprijetno in ponižano, z E. E. je pogosto govoril s povišanim tonom in nanjo vpil,“ in v 9. vrstici besedo „manjvredno“,

pri kaznivem dejanju pod točko 7.: v 24. vrstici besedila besedo „enako“ in v 29., 30., 31. vrstici „M. M. se je takrat, ko jo je obdolženi dvakrat močno nadrl počutila neenakopravno obravnavana, ker na G. G., H. H. in I. I. se obdolženi ni drl,“;

b) v pravni opredelitvi glede kaznivega dejanja, opisanega v točki I/3, tako da se to kaznivo dejanje opredeli kot kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu po prvem odstavku člena 197 KZ-1.

c) v odločbi o kazenski sankciji: se za kaznivo dejanje v točki I/3 obdolžencu določi po prvem odstavku člena 197 KZ-1 kazen 3 (tri) mesece zapora, nakar se po 3. točki drugega odstavka člena 53 KZ-1 ob nespremenjenih določenih kaznih obdolžencu določi v izrečeni pogojni obsodbi enotna kazen 1 (eno) leto in 10 (deset) mesecev zapora ob nespremenjeni preizkusni dobi 5 (petih) let.

II. Sicer se v preostalem pritožba zagovornika obdolženca, v celoti pa pritožbi državnega tožilca in pooblaščenke oškodovanke kot tožilke zavrnejo kot neutemeljene in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenih delih potrdi.

III. Oškodovanka kot tožilka, J. J., mora kot strošek pritožbenega postopka plačati 360 EUR sodne takse po tarifni številki 7222 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

Kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu vsebuje tako imenovane tihe blankete. Pri razlagi opredeljenih izvršitvenih načinov oziroma zakonskih znakov se je namreč treba opreti na definicije vsebovane v Zakonu o preprečevanja nasilja v družini (ZPND) in Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Stranki kazenskega postopka sta to pomoč pri razlagi napačno opredelili kot zakonsko analogijo oziroma blanketno dispozicijo.