TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornikov obdolženega A. A. se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se

obdolženega A. A. na podlagi 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da je z namenom, da bi drugega ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozil, da bo napadel njegovo življenje ali telo s tem,

da je 2. 12. 2016 ob 8.30 uri, na naslovu ... v poslovnih prostorih družbe X. d.o.o., B. B. zagrozil z besedami, "da sploh ne vedo s kom imajo opravka, da sploh ne vedo česa vse je sposoben", v podkrepitev svojih groženj pa je nenadoma planil proti njej in tako povzročil, da se je B. B. počutila ogroženo in prestrašeno,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

II. Na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki ter nagrada njegovih zagovornikov bremenijo proračun.

Za izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 ne zadošča, da se je oškodovanec počutil ogroženega, temveč mora iti za dejanje, ki je glede na njegovo naravo in intenziteto objektivno zmožno povzročiti občutek strahu za življenje ali telesno celovitost oškodovanca.

Izpovedbe zaslišanih prič ne potrjujejo prvostopenjskega zaključka, da je obdolženec proti oškodovanki planil, temveč je proti njej hitreje stopil. Takšno ravnanje pa, brez vsakršnih dokazano izrečenih groženj in zgolj v kontekstu prepira na delovnem mestu, ne zadostuje za zaključek, da je obdolženec oškodovanki resno zagrozil v smislu določbe prvega odstavka 135. člena KZ-1.