TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
-
Analiziraj sodbo
-
Napiši izvleček
-
Izdelaj povzetek
VSL Sodba I Cpg 159/2017 - konkurenčna klavzula - omejevalni sporazum - prepoved omejevalnih sporazumov - ničnost - horizontalni sporazum - delitev trga - tržni delež - kršit...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
18.7.2018
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sodba I Cpg 159/2017
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00013970
SENAT, SODNIK
Vesna Jenko (preds.), Renata Horvat (poroč.), Nada Mitrović
INSTITUT VSRS
konkurenčna klavzula - omejevalni sporazum - prepoved omejevalnih sporazumov - ničnost - horizontalni sporazum - delitev trga - tržni delež - kršitev pravil konkurenčnega prava - postopek oddaje javnega naročila
PODROČJE VSRS
JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - VARSTVO KONKURENCE
IZREK
I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne tudi v delu, v katerem je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo 185.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 12. 2013 dalje do plačila.
II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 6.071,63 EUR stroškov postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.
III. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 2.257,49 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.
II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 6.071,63 EUR stroškov postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.
III. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 2.257,49 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.
JEDRO
Tak dogovor po oceni pritožbenega sodišča po vsebini predstavlja (protikonkurenčni) dogovor o razdelitvi trga oziroma najmanj ohranitvi (če ne povečanju) tržnega deleža obeh pogodbenic, ki je prepovedan. Zaradi dogovora je bila namreč zmanjšana neodvisnost obeh pogodbenih strank pri odločanju, saj je bila z njim določena obveznost strank, da na trgu ravnajo oziroma ne ravnajo na določen način, v konkretnem primeru, da ne sklepajo pogodb z določenimi naročniki (druge pogodbene stranke), kar posledično pomeni tudi, da v skladu z dogovorom tožena stranka naj ne bi smela sodelovati v postopku oddaje javnega naročila naročnika N., ki je bil takrat še naročnik tožeče stranke. Tak dogovor je izključujoč, ker omejuje možnost pogodbenih strank, da si konkurirata med seboj oziroma s tretjimi strankami in s tem vodi do protikonkurenčnega omejevanja dostopa do trga.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.