TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in potrdita sodba ter sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11. 3. 2022 pravdni stranki pozvalo, da dopolnita svoje navedbe in dokazne predloge glede škode kot predpostavke odškodninske odgovornosti, zlasti glede vprašanj (ne)obstoja aktivne legitimacije tožeče stranke in višine škode, tožeča stranka pa se na poziv sodišča ni odzvala, se tožeča stranka ne more sklicevati na okoliščino, da ni mogla pričakovati, da bo sodišče njen tožbeni zahtevek zavrnilo. Zavrnitev tožbenega zahtevka temelji prav na pomanjkanju aktivne legitimacije tožeče stranke in neustrezno zatrjevani ter v posledici tega neizkazani škodi. Upoštevaje v točki 21. obrazložitve izpostavljeno tožbeno trditveno podlago in dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, se kot pravilna izkaže presoja, da tožeča stranka ni podala ustreznih navedb in v posledici tega tudi ni izkazala, da je/bi s poškodovanjem obravnavanega namakalnega sistema (t.j. črpališča in elektromotorjev, ki poganjajo črpališče) prišlo do posega v njene pravice oziroma njeno pravno sfero, kar pomeni, da za zahtevek na plačilo (morebitne) škode na namakalnem sistemu (črpališču in elektromotorjih) stvarna aktivna legitimacija tožeče stranke ni podana in je že zato treba zahtevek zavrniti. Iz navedenega izhaja, da tožeča stranka ni pojasnila, kakšno je bilo dejansko stanje namakalnega sistema pred in po škodnem dogodku, kar bi v skladu z načelom popolne odškodnine morala storiti. Če je določena stvar samo poškodovana ne pa uničena, mora po pravilni razlagi izpodbijane odločbe tožeča stranka pojasniti, kakšne aktivnosti so potrebne za njeno sanacijo oziroma, kolikšni so stroški popravil, pri čemer mora aktivnosti v tej smeri tudi količinsko opisati. Še toliko bolj to velja, če nasprotna stranka na opisane pomanjkljivosti posebej opozori, kar velja za obravnavano zadevo. V tem kontekstu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in zaključilo (točka 32 obrazložitve), da sodišče zaradi pomanjkljive procesne aktivnosti tožeče stranke ni moglo ugotoviti nastanka in višine škode oziroma ni moglo preveriti utemeljenosti v spis predloženih računov. V tem kontekstu v točki 33 obrazložitve (v povezavi z ugovori tožene stranke) pravilno ugotavlja, da so na predloženih računih, ki jih citira, določena ista dela obračunana dvakrat, pri čemer tožeča stranka tudi tem ugovorom tožene stranke ni nasprotovala.