TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v prvem, drugem in četrtem odstavku I. tč. spremeni tako, da se izrek v tem delu sedaj glasi:

„I. Prodajna pogodba, sklenjena med C., d. d. - v stečaju, in toženo stranko S., d. o. o., z dne 17. 12. 2015 je v delu, ki se nanaša parc. št. 902/40, k. o. ... do 1/1 deleža, parc. št. 902/12, k. o. ... do 1/1 deleža, parc. št. 902/9, k. o. ... do 1/100 deleža, parc. št. 902/39, k. o. ... do 1/100 deleža, nična.

Vknjižba lastninske pravice na parc. št. 902/40, k. o. ... do 1/1 deleža, parc. št. 902/12, k. o. ... do 1/1 deleža, parc. št. 902/9, k. o. ... do 1/100 deleža, parc. št. 902/39, k. o. ... do 1/100 deleža, v korist tožene stranke S., d. o. o., je neveljavna ter se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov, in sicer takšno, kot je obstajalo pred vknjižbo lastninske pravice na ime in v korist S., d. o. o., v zemljiški knjigi.“

II. V preostalem (tj. glede ugotovitve tožnikove lastninske pravice, tretji odstavek I. tč. izreka) pa se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 833,40 EUR stroškov postopka, vključno s pritožbenimi, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Tako kupec kot že pred njim stečajni upravitelj, bi, če bi ravnala pošteno, morala tudi že zgolj na podlagi cenitvenega poročila, ki govori le o "fundusu", podvomiti v korektnost cenitve, saj po načelu superficies solo cedit (povezanost zemljišča in objekta, 8. člen SPZ) zgolj stavbišče sploh ne more biti samostojen predmet prodaje. Dobra vera se sicer res da domneva. Gre za subjektivno prepričanje določene osebe, da je tisto, kar počenja, v skladu s predpisi in da ne posega v tuje pravice. A ravnanje, ki je popolnoma brez razumnega življenjskega razloga, ki ga oseba opravičuje zgolj z opiranjem na zunanje stanje (zemljiško knjigo, sklepe stečajnega postopka, ipd.), praviloma kaže na zlorabo pravice.