TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
Sodišče ne more pri vsakem kaznivem dejanju razžalitve iz 1. odst.
170. čl. KZ obdolženca oprostiti obtožbe na podlagi določb 2. odst.
4. čl. KZ in 1. tč. 321. čl. ZKP ter z obrazložitvijo, da to kaznivo
dejanje pomeni za družbo neznatno nevarnost, ker je majhnega pomena
in ker ni škodljivih posledic.
Družbena nevarnost teh dejanj je podana zaradi tega, ker storilčevo
ravnanje nasprotuje moralnim in etičnim načelom, kakor tudi splošno
sprejetim pravilom obnašanja. S temi kaznivimi dejanji se pogosto
posega v občutljivo sfero dostojanstva, občutka časti in notranjega
miru posameznika, takšni postopki so pogosto za prizadetega
ponižujoči, to pa je taka škodljiva posledica, da se ne more
zanemariti; člane družbe je treba pred takšnimi postopki zavarovati.
Zato se pri vsaki razžalitvi, ki ima znake kaznivega dejanja, ne more
uporabiti določbe 2. odst. 4. čl. KZ in izreči sodba na podlagi 1.
tč. 321. čl. ZKP.
ORIGINAL:
Neosnovano je stanovište da sud može kod svih krivičnih djela iz čl.
170. st. 1. KZ primjenom čl. 4. st. 2. KZ okrivljenika temeljem čl.
321. tč. 1. ZKP osloboditi od optužbe, a s obrazloženjem da to
krivično djelo predstavlja neznatnu društvenu opasnost zbog malog
značaja i odsutnosti štetnih posljedica.
Društvena naime opasnost tih djela je u takvom ponašanju nekoga prema
drugome, koje je protivno moralnim i etičkim shvaćanjima, kao i
općeusvojenim pravilima ponašanja.
Ovim se krivičnim djelima često zadire u osetljivu sferu dostojanstva
i osjećanja časti i unutarnjeg mira pojedinca, takvi postupci često
djeluju na drugoga ponižavajuće, i to je takva štetna posljedica tih
krivičnih djela koja se ne može zanemariti, pa je potrebno članove
društva od takvih postupaka zaštititi.
Zbog toga se ne mogu na sva krivična djela uvrede, koja inače sadrže
elemente tog djela, primjenjivati propis čl. 4. st. 2. KZ i donositi
presudu temeljem čl. 321. st. 1. ZKP.