2570. Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE)
Razglašam Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 13. julija 2021.
Ljubljana, dne 21. julija 2021
Borut Pahor predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O SPODBUJANJU RABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE (ZSROVE)
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
Ta zakon ureja izvajanje politike države in občin na področju rabe obnovljivih virov energije, določa zavezujoči cilj za delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi v Republiki Sloveniji ter ukrepe za doseganje tega cilja in načine njihovega financiranja, ureja potrdila o izvoru energije, samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov, uporabo energije iz obnovljivih virov in odvečne toplote v sektorju ogrevanja in hlajenja in sektorju prometa ter obveščanje in usposabljanje inštalaterjev.
2. člen
(prenos in izvajanje predpisov Evropske unije)
(1)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata naslednji direktivi Evropske unije:
a)
Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 82), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1711 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o spremembi direktiv (EU) 2018/2001 in (EU) 2019/944 glede izboljšanja zasnove trga električne energije v Uniji (UL L št. 2024/1711 z dne 26. 6. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2018/2001/EU), in sicer v delu, ki se nanaša na postopke izdaje dovoljenj, in
b)
Direktiva 2012/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/EU in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L št. 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (UL L št. 158 z dne 14. 6. 2019, str. 125), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2012/27/ES), in sicer v delu, ki se nanaša na potrdila o izvoru energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom ter spodbujanje električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom.
(2)
Ta zakon ureja tudi sodelovanje Republike Slovenije v mehanizmu Evropske unije za financiranje energije iz obnovljivih virov za izvajanje Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1999/EU).
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
»biomasa« so biološko razgradljivi deli proizvodov, odpadkov in ostankov biološkega izvora iz kmetijstva, vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora, iz gozdarstva in z njima povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in akvakulturo, ter biološko razgradljivi deli odpadkov, vključno z industrijskimi in komunalnimi odpadki biološkega izvora;
2.
»biomasna goriva« so plinasta in trdna goriva, proizvedena iz biomase;
3.
»bioplin« so plinasta goriva, proizvedena iz biomase;
4.
»bruto končna poraba energije« je energija, dobavljena za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, električna energija in toplota, ki ju porabi energetska panoga za proizvodnjo električne energije, proizvodnjo toplote in goriva, namenjenega uporabi v prometu, ter izguba električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu;
5.
»daljinsko hlajenje« je distribucija toplotne energije v obliki ohlajenih tekočin iz centralnih ali decentraliziranih proizvodnih virov prek omrežja do več zgradb ali zemljišč za hlajenja prostorov ali procesno hlajenje;
6.
»daljinsko ogrevanje« je distribucija toplotne energije v obliki pare ali vroče vode iz centralnih ali decentraliziranih proizvodnih virov prek omrežja do več zgradb ali zemljišč za ogrevanje prostorov ali procesno ogrevanje;
7.
»distribucija toplote« je prenos toplote po distribucijskem sistemu, ki vključuje tudi dobavo končnim odjemalcem;
8.
»distributer toplote« je fizična ali pravna oseba, ki je odgovorna za distribucijo toplote;
9.
»dobava« je prodaja vključno z nadaljnjo prodajo energije končnim odjemalcem;
10.
»dobavitelj energije« je pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost dobave;
11.
»dobavitelj goriva« je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki proda končnemu odjemalcu gorivo, biogorivo, mešanico obeh vrst goriv, vodik ali električno energijo za uporabo v prometu. Za dobavitelja goriva se štejejo tudi proizvajalec goriva, biogoriva, mešanice obeh vrst goriv, vodika ali električne energije, njihov uvoznik iz tretjih držav ali njihov pridobitelj v državah članicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), če ga uporabi sam kot končni odjemalec;
12.
»druga tekoča biogoriva« je tekoče biogorivo, ki se uporablja za energetske namene, vključno s proizvodnjo električne energije ter energije za ogrevanje in hlajenje, in ki je proizvedeno iz biomase. Tekoče biogorivo za energetske namene ne vključuje pogonskega biogoriva, ki je namenjeno uporabi v prometu;
13.
»električna energija iz obnovljivih virov energije« je električna energija, ki jo proizvedejo proizvodne naprave, ki uporabljajo samo obnovljive vire energije, kot tudi del električne energije, ki jo iz obnovljivih virov energije proizvedejo kombinirane proizvodne naprave, ki uporabljajo tudi neobnovljive vire energije, razen električne energije iz črpalnih hidroelektrarn in drugih sistemov za shranjevanje energije;
14.
»energija iz obnovljivih virov« je energija iz obnovljivih nefosilnih virov, in sicer vetrna, sončna (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri) in geotermalna energija, energija okolice, energija plimovanja, valovanja in druga energija morja, vodna energija ter iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina;
15.
»energija okolice« sta naravna toplotna energija in energija, nakopičena v omejenem prostoru, ki se lahko shranjuje v zunanjem zraku, z izjemo izpušnega zraka, ali v površinski ali odpadni vodi;
16.
»finančni instrument« je finančni instrument, kot je opredeljen v 29. točki 2. člena Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L št. 193 z dne 30. 7. 2018, str. 1);
17.
»geotermalna energija« je energija, ki je shranjena v obliki toplote pod trdnim zemeljskim površjem;
18.
»končni odjemalec s samooskrbo« je končni odjemalec, ki je imetnik soglasja za priključitev na prevzemno-predajnem mestu, ali druga oseba, ki ima soglasje imetnika soglasja za priključitev za odjem električne energije prek prevzemno- predajnega mesta in ki proizvaja električno energijo iz obnovljivih virov energije za celotno ali delno pokrivanje lastne končne rabe električne energije z napravo za samooskrbo in lahko shranjuje ali prodaja lastno proizvedeno električno energijo iz obnovljivih virov, če navedene dejavnosti za negospodinjske odjemalce s samooskrbo niso osnovne poslovne ali poklicne dejavnosti;
19.
»medsebojna izmenjava energije iz obnovljivih virov« je izmenjava energije iz obnovljivih virov neposredno med udeleženci na trgu, katerih prevzemno-predajna mesta pripadajo istemu članu bilančne sheme, ali posredno prek certificiranega tretjega udeleženca na trgu, kot je agregator. Pravica do medsebojne izmenjave ne posega v pravice in obveznosti vpletenih strani, ki jih imajo kot končni odjemalci, proizvajalci, dobavitelji ali agregatorji (v nadaljnjem besedilu: medsebojna izmenjava);
20.
»MSP« je mikro, malo ali srednje podjetje, kot je opredeljeno v 2. členu Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L št. 124 z dne 20. 5. 2003, str. 36);
21.
»naprava za samooskrbo« je proizvodna naprava, ki proizvaja električno energijo iz obnovljivih virov energije praviloma za celotno ali delno pokrivanje potreb lastne končne rabe končnega odjemalca s samooskrbo, razen proizvodnih naprav, ki so ali so bile vključene v podporno shemo za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji z visokim izkoristkom na podlagi 64.n člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 10/12 in 94/12 – ZDoh-2L), 372. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE) ali 20. člena tega zakona;
22.
»napredna pogonska biogoriva« so pogonska biogoriva, proizvedena iz surovin, navedenih v delu A Priloge IX Direktive 2018/2001/EU;
23.
»nazivna električna moč« je najvišja trajna električna moč proizvodne naprave, za katero je ta izdelana in je navedena na napisni ploščici na proizvodni napravi oziroma jo je mogoče razbrati iz proizvajalčevih specifikacij ali je določena na podlagi prevzemnih meritev;
23.a
»objekt za shranjevanje električne energije ali toplote na isti lokaciji« je naprava za shranjevanje energije v kombinaciji s proizvodno napravo, ki sta priključeni na isto točko dostopa do omrežja;
24.
»obnova proizvodne naprave« je obnova naprave, ki proizvaja energijo iz obnovljivih virov, zlasti popolna ali delna zamenjava naprav ali sistemov in obratovalne opreme, za spremembo zmogljivosti ali povečanje učinkovitosti ali zmogljivosti te proizvodne naprave;
25.
»obveznost glede obnovljivih virov energije« je program podpore, ki zahteva od:
a)
proizvajalcev energije, da v proizvodnjo vključijo določen delež energije iz obnovljivih virov energije,
b)
dobaviteljev energije, da v dobavo vključijo določen delež energije iz obnovljivih virov, ali
c)
od porabnikov energije, da v porabo vključijo določen delež energije iz obnovljivih virov, kamor spadajo tudi programi, pri katerih se takšne zahteve lahko izpolnijo z zelenimi certifikati;
26.
»odvečna toplota in odvečni hlad« sta neizogibna toplota ali hlad, ki nastaneta kot stranski proizvod v industrijskih obratih ali elektrarnah ali v terciarnem sektorju in ki bi se brez dostopa do sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja neuporabljena odvedla v zrak ali vodo, kadar je ali bo uporabljen proces soproizvodnje ali kadar soproizvodnja ni izvedljiva;
27.
»pogodba o nakupu električne energije iz obnovljivih virov« je pogodba, v kateri se fizična ali pravna oseba zaveže k nakupu električne energije iz obnovljivih virov neposredno pri proizvajalcu električne energije;
28.
»pogonska biogoriva« so tekoča goriva za uporabo v prometu, proizvedena iz biomase;
29.
»pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč« so pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, katerih surovine so bile proizvedene v okviru sistemov, ki se z izboljšanimi kmetijskimi praksami in pridelavo poljščin na območjih, ki se pred tem niso uporabljala za gojenje poljščin, izogibajo izpodrivalnemu učinku pogonskih goriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, in ki so bila proizvedena v skladu s trajnostnimi merili za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva;
30.
»poljščine, ki se uporabljajo za živila in krmo« so poljščine z visoko vsebnostjo škroba, rastline za pridelavo sladkorja ali oljnice, ki se pridelujejo na kmetijskih zemljiščih kot glavne poljščine in ne vključujejo ostankov, odpadkov, lesne celuloze ali vmesnih poljščin, kot so dosevki in pokrovne poljščine, če uporaba takih vmesnih poljščin ne ustvari potrebe po dodatnih zemljiščih;
31.
»poljščine z visoko vsebnostjo škroba« so poljščine, večinoma žita (ne glede na to, ali se uporabi le zrnje ali pa se uporabi celotna rastlina, kot v primeru silažne koruze), gomoljnice in korenovke (kot so krompir, topinambur, sladki krompir, maniok in jam) ter stebelne gomoljnice (kot sta kolokazija in malanga);
32.
»potrdilo o izvoru« je javna listina v elektronski obliki, katere namen je končnemu odjemalcu dokazati, iz katerega vira, kako in v katerem obdobju je proizvedena v njem določena količina energije;
33.
»preostala mešanica energijskih virov« je skupna letna mešanica energijskih virov v Republiki Sloveniji, ki ne vključuje deleža, ki ga krijejo preklicana potrdila o izvoru;
34.
»priključitev« je fizična priključitev ali priklop na energetsko omrežje pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja oskrbo z električno energijo;
35.
»program podpore« je vsak instrument, program ali mehanizem, ki ga uporabi država članica ali skupina držav članic in spodbuja uporabo energije iz obnovljivih virov z zmanjševanjem stroškov te energije, povečanjem cene, po kateri se lahko prodaja, ali povečanjem količine nabavljene energije na podlagi obveznosti glede obnovljive energije ali drugače, kamor med drugim spadajo finančni instrumenti, naložbena pomoč, davčne oprostitve ali olajšave, vračilo davkov, programi podpore, ki zavezujejo k uporabi obnovljive energije, vključno s programi, ki uporabljajo zelene certifikate, in neposredni programi zaščite cen, vključno s tarifami za dovajanje energije in spremenljivimi ali fiksnimi plačili premij;
36.
»proizvodna naprava« je sklop opreme in napeljav, ki pretvarjajo obnovljive vire energije v električno energijo, toploto za ogrevanje in hlajenje ali v pogonska tekoča in plinasta biogoriva, in lahko samostojno obratuje;
37.
»promotor« je pravna ali fizična oseba, ki na razpis Agencije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) za vstop v podporno shemo prijavi projekt, zasnovan kot posamezni projekt ali skupina projektov, za katere bo pozneje pridobil investitorje, ki se bodo pod promotorjevimi pogoji pridružili izvedbi teh projektov in bodo po postavitvi proizvodnih naprav v primeru izpolnjevanja pogojev iz sklepa agencije o potrditvi promotorjevega projekta upravičeni do dodelitve podpore;
38.
»reciklirana ogljična goriva« so tekoča in plinasta goriva, ki se proizvajajo iz tokov tekočih ali trdnih odpadkov neobnovljivega izvora, ki niso primerni za snovno predelavo v skladu s 4. členom Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L št. 312 z dne 22. 11. 2008, str. 3), ali iz plina iz predelave odpadkov in izpušnega plina neobnovljivega izvora, ki nastajata kot neizogibna in nenamerna posledica proizvodnega procesa v industrijskih obratih;
39.
»skupnost na področju energije iz obnovljivih virov, ki je pravna oseba« je pravna oseba,
a)
ki temelji na odprti in prostovoljni udeležbi, je samostojna in jo dejansko nadzorujejo družbeniki ali člani, ki so v bližini projektov na področju energije iz obnovljivih virov, ki jih ima ta pravna oseba v lasti in jih razvija;
b)
katere družbeniki ali člani so pravne ali fizične osebe, razen pravnih oseb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in niso MSP;
c)
katere glavni cilj je zagotoviti okoljske, gospodarske in socialne skupnostne koristi za svoje družbenike, ali člane, ali lokalna območja, kjer deluje, in ne toliko finančne dobičke;
40.
»skupnostna samooskrba« je proizvajanje električne energije iz obnovljivih virov energije za celotno ali delno pokrivanje potreb vsaj dveh končnih odjemalcev, povezanih v skupnostno samooskrbo, z eno ali več napravami za samooskrbo;
41.
»soproizvodnja z visokim izkoristkom« je postopek sočasne proizvodnje toplote in električne ali mehanske energije, ki izpolnjuje merila glede izkoristkov in prihrankov primarne energije iz Priloge II Direktive 2012/27/EU;
42.
»tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu« so tekoča ali plinasta goriva, ki niso pogonska biogoriva ali bioplin in katerih energijska vsebnost izhaja iz obnovljivih virov energije, ki niso biomasa, ter se uporabljajo v prometu;
43.
»toplota« je toplota v obliki pare, vroče vode, tople vode ali ohlajenih tekočin;
44.
»toplotna črpalka« je naprava ali sistem, ki iz okolja odvzema toploto pri nižji temperaturi in jo pri višji temperaturi oddaja;
45.
»učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje« je sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja, pri katerem se uporablja vsaj 50 % energije iz obnovljivih virov, 50 % odvečne toplote, 75 % toplote iz soproizvodnje ali 50 % kombinacije takšne energije;
46.
»vodikova proizvodna naprava« je sklop opreme in napeljav, ki proizvaja vodik iz nizkoogljičnih virov ter lahko samostojno obratuje.
(2)
Drugi izrazi s področja energetike, ki niso opredeljeni s tem zakonom, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja energetike.
(3)
Drugi izrazi s področja alternativnih goriv, ki niso opredeljeni s tem zakonom, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo alternativna goriva.
(4)
Izrazi s področja graditve objektov, ki niso opredeljeni s tem zakonom, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja graditve objektov.
(5)
Izrazi s področja večstanovanjskih stavb, ki niso opredeljeni s tem zakonom, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo večstanovanjske stavbe.
(6)
Izrazi s področja varstva okolja, ki niso opredeljeni s tem zakonom, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja varstva okolja.
4. člen
(določitev zavezujočega cilja)
(1)
Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije v Republiki Sloveniji, ki pomeni prispevek k skupni uresničitvi zavezujočega skupnega cilja EU, se v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (v nadaljnjem besedilu: NEPN) določi v skladu z Uredbo 2018/1999/EU.
(2)
Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije v Republiki Sloveniji ne sme biti manjši od izhodiščnega deleža 25 %.
(3)
Proizvodnja električne energije, plina in toplote iz obnovljivih virov energije ter gradnja in prevzem objektov in zemljišč, ki so zanjo potrebni, so v javno korist.
5. člen
(izračun deleža energije iz obnovljivih virov)
(1)
Bruto končna poraba energije iz obnovljivih virov se izračuna kot vsota:
-
bruto končne porabe električne energije iz obnovljivih virov,
-
bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja ter
-
končne porabe energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju.
(2)
Plin, električna energija in vodik iz obnovljivih virov energije se za izračun deleža bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov iz prve, druge ali tretje alineje prejšnjega odstavka upoštevajo samo enkrat.
(3)
Za namene prve alineje prvega odstavka tega člena se bruto končna poraba električne energije iz obnovljivih virov izračuna kot količina električne energije, proizvedene v Republiki Sloveniji iz obnovljivih virov, pri čemer je vključena proizvodnja električne energije pri končnih odjemalcih s samooskrbo in v skupnostih na področju energije iz obnovljivih virov, razen proizvodnje električne energije v akumulacijskih prečrpovalnih napravah iz vode, ki je bila najprej prečrpana navzgor.
(4)
Za namene druge alineje prvega odstavka tega člena se bruto končna poraba energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja izračuna kot količina energije za daljinsko ogrevanje in hlajenje, proizvedene v Republiki Sloveniji iz obnovljivih virov, k čemur se doda poraba druge energije iz obnovljivih virov v industriji, gospodinjstvih, storitvenem sektorju, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu ter za ogrevanje, hlajenje in rabo energije v industrijskih procesih.
(5)
Za namene tretje alineje prvega odstavka tega člena se končna poraba energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju izračuna kot vsota vseh pogonskih biogoriv, biomasnih goriv ter tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, porabljenih v prometnem sektorju. Tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, ki so proizvedena iz električne energije iz obnovljivih virov, se v izračun iz prve alineje prvega odstavka tega člena vključijo samo pri izračunu količine električne energije, proizvedene v Republiki Sloveniji iz obnovljivih virov.
(6)
Delež energije iz obnovljivih virov se izračuna kot bruto končna poraba energije iz obnovljivih virov, deljena z bruto končno porabo energije iz vseh virov energije, izraženo v odstotkih. Pri izračunu deleža energije iz obnovljivih virov se uporabljajo metodologija in opredelitve pojmov, določene v Uredbi (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o statistiki energetike (UL L št. 304 z dne 14. 11. 2008, str. 1).
(7)
Ministrica ali minister, pristojen za energijo (v nadaljnjem besedilu: minister), podrobneje predpiše način izračuna bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov, pri čemer upošteva tudi določbe delegiranih aktov Komisije EU, izdanih na podlagi 35. člena Direktive 2018/2001/EU.
6. člen
(finančne spodbude za rabo obnovljivih virov energije)
(1)
Upravičenci do finančnih spodbud za rabo obnovljivih virov energije so fizične osebe in pravne osebe, vključno z osebami javnega sektorja, razen neposrednih uporabnikov državnega proračuna.
(2)
Finančne spodbude za rabo obnovljivih virov energije se dodeljujejo z javnim razpisom, pri čemer se upoštevajo količine proizvedene energije iz obnovljivih virov energije in izpustov toplogrednih plinov ter stroškovna učinkovitost.
(3)
Minister določi vrste finančnih spodbud za rabo obnovljivih virov energije, pogoje in merila za njihovo dodelitev, vrste upravičencev do spodbud ter spodbude, ki se dodeljujejo kot državne pomoči, spodbude, ki se dodeljujejo po pravilu »de minimis«, in druge finančne spodbude.
(4)
Organ, ki dodeljuje finančne spodbude iz prejšnjega odstavka, na svoji spletni strani objavi vse prejemnike finančnih spodbud, njihov naslov ter vrsto in velikost financiranega projekta.
(5)
V predpisu iz tretjega odstavka tega člena minister določi tehnične specifikacije, ki jih morajo izpolnjevati naprave in sistemi za proizvodnjo energije iz obnovljive energije, da so upravičeni do finančnih spodbud.
(6)
Energija iz pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv se za določitev obveznega deleža energije iz obnovljivih virov in za upravičenost do finančne podpore za proizvodnjo in porabo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv upošteva samo, če izpolnjuje trajnostna merila in merila za prihranek izpustov toplogrednih plinov ter upošteva obveznosti ravnanja z odpadki, ki jih določajo predpisi, ki urejajo trajnostna merila za biogoriva, merila za prihranek izpustov toplogrednih plinov in obveznost ravnanja z odpadki.
II. poglavje: POTRJEVANJE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV IN ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ SOPROIZVODNJE Z VISOKIM IZKORISTKOM
1. Deklaracije za naprave
7. člen
(deklaracija za naprave)
(1)
Deklaracija za napravo (v nadaljnjem besedilu: deklaracija) je odločba, ki jo izda agencija proizvajalcu, ki je lastnik ali upravljalec naprave, za posamezno napravo za proizvodnjo energije ali energenta za končno porabo. Z njo se potrjuje, da naprava izpolnjuje pogoje in zahteve v zvezi z vrsto naprave za proizvodnjo energije, namestitvijo predpisane merilne opreme, uporabljenim energetskim virom in doseganjem zahtevanih izkoristkov ter izbranim režimom obratovanja.
(2)
Agencija na zahtevo proizvajalca energije izda z odločbo v upravnem postopku deklaracijo za napravo, če ta izpolnjuje predpisane pogoje. Deklaracija se izda za določen čas.
(3)
Deklaracija se izda za naprave:
-
za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije,
-
za proizvodnjo električne energije iz neobnovljivih virov energije,
-
za soproizvodnjo z visokim izkoristkom,
-
za proizvodnjo plinastih goriv iz obnovljivih virov energije,
-
za proizvodnjo toplote za ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov energije,
-
za uporabo odvečne toplote v sistemih daljinskega ogrevanja,
-
za proizvodnjo pogonskih tekočih in plinastih biogoriv,
-
za vodikovo proizvodno napravo.
(4)
Za posamezno napravo se lahko izda le ena deklaracija ne glede na število različnih vrst vhodnega energenta ali energije in število vrst proizvedenega energenta ali energije.
(5)
Za napravo, ki proizvaja električno energijo v soproizvodnji z visokim izkoristkom iz obnovljivih virov energije, se izda deklaracija za napravo iz obnovljivih virov energije pod pogojem, da je zagotovljeno izpolnjevanje pogojev za soproizvodnjo z visokim izkoristkom.
(6)
Pooblaščene osebe agencije nadzirajo imetnike deklaracij ter izpolnjevanje pogojev in zahtev iz deklaracije.
(7)
Proizvajalec je dolžan obveščati agencijo o vseh spremembah naprave, ki lahko vplivajo na veljavnost deklaracije.
(8)
Agencija po uradni dolžnosti spremeni deklaracijo, če je obveščena o spremembah na napravi oziroma v zvezi z napravo, ki vplivajo na pogoje in zahteve iz veljavne deklaracije.
(9)
Agencija z odločbo odvzame deklaracijo, če:
-
je bila naprava spremenjena tako, da ne izpolnjuje več pogojev in zahtev iz veljavne deklaracije;
-
naprava ne obratuje, razen za čas trajanja krajših vzdrževalnih del; ali
-
proizvajalec na zahtevo agencije ne da podatkov, potrebnih za preverjanje pogojev in zahtev iz deklaracije.
8. člen
(register deklaracij)
(1)
Agencija vodi elektronski register deklaracij za naprave (v nadaljnjem besedilu: register deklaracij), v katerem se vodijo podatki o napravah z veljavno deklaracijo in proizvajalcih, ki so imetniki deklaracij.
(2)
Podatki iz registra so javni.
(3)
Podatke o proizvajalcih in napravah z veljavno deklaracijo agencija po uradni dolžnosti vpiše v register deklaracij.
9. člen
(podzakonski predpisi)
(1)
Minister predpiše tehnične pogoje in specifikacije, vključno s pogoji za meritve, registracijo in sporočanje merilnih rezultatov, ki jih morajo izpolnjevati posamezne vrste naprav iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona. Če obstajajo evropski standardi vključno z znaki za okolje, energijskimi nalepkami in drugimi tehničnimi referenčnimi sistemi, ki jih vzpostavijo evropski organi za standardizacijo, se tehnični pogoji in specifikacije določijo na podlagi navedenih standardov. Tehnični pogoji in specifikacije ne določajo, kdaj je treba naprave in sisteme certificirati.
(2)
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) predpiše vsebino vloge za pridobitev deklaracije, podrobneje uredi izdajanje deklaracije, čas veljavnosti deklaracij glede na vrsto oziroma tehnologijo naprave za proizvodnjo energije, prijavo sprememb podatkov iz deklaracije ter vsebino in vodenje registra deklaracij.
10. člen
(potrdilo o izvoru)
(1)
Potrdilo o izvoru je dokument v elektronski obliki, ki omogoča proizvajalcem in dobaviteljem, da dokažejo, iz katerega energetskega vira, v kateri napravi in kako je proizvedena energija ali energent, ki so ga proizvedli oziroma dobavili. Potrdilo o izvoru lahko pridobi proizvajalec za energijo ali energent, proizveden v napravi, ki ima veljavno deklaracijo.
(2)
Potrdilo o izvoru izda agencija na zahtevo proizvajalca energije, ki je imetnik deklaracije za napravo iz prve, druge, tretje, četrte, pete, šeste in osme alineje tretjega odstavka 7. člena tega zakona. Potrdilo o izvoru se izda, prenese in razveljavi v elektronski obliki v skladu s standardom SIST EN 16325 ter je natančno, zanesljivo in zaščiteno pred goljufijami. Tako potrdilo velja za javno listino.
(3)
Potrdilo o izvoru je izdano proizvajalcu z vpisom potrdila na račun tega proizvajalca v registru potrdil o izvoru. Potrdilo o izvoru se lahko prenese s prenosom na račun novega imetnika v registru potrdil o izvoru ali z izvozom potrdil na imetnika v tujini.
(4)
Če agencija zavrne zahtevo za izdajo potrdila o izvoru, mora o tem izdati odločbo.
(5)
Agenciji sporočajo podatke v zvezi s proizvedeno energijo, za katero agencija izdaja potrdila o izvoru, naslednji subjekti:
-
elektrooperater sistema, na katerega je priključena naprava za proizvodnjo električne energije, za katero se izdaja potrdilo o izvoru;
-
proizvajalec plinastih goriv iz obnovljivih virov energije in vodika za prodajo;
-
operater sistema, na katerega je priključena naprava za proizvodnjo plina iz obnovljivih virov energije, za katere se izdaja potrdilo o izvoru;
-
distributer toplote, na katerega omrežje je priključena naprava za proizvodnjo energije za ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov;
-
druga oseba, ki ima podatek, ki ga agencija potrebuje.
(6)
Pooblaščene osebe agencije nadzirajo imetnike potrdil o izvoru ter izpolnjevanje predpisanih pogojev in zahtev glede potrdil o izvoru. Pooblaščene osebe agencije izvajajo nadzor nad potrdili o izvoru.
(7)
Potrdilo o izvoru energije je standardne velikosti 1 MWh. Za vsako enoto proizvedene energije iz določene naprave za proizvodnjo energije je mogoče izdati največ eno potrdilo o izvoru.
(8)
Posamezno potrdilo o izvoru je za dokazovanje izvora energije veljavno 12 mesecev od zadnjega dneva proizvodnje takšne enote energije, za katero je bilo potrdilo izdano, razveljavi pa se lahko najpozneje v 18 mesecih od zadnjega dneva proizvodnje enote energije, za katero je bilo potrdilo izdano. Potrdila o izvoru, ki niso razveljavljena v roku iz prejšnjega stavka, prenehajo veljati in se upoštevajo pri izračunu preostale mešanice energetskih virov. Dobavitelji so dolžni potrdila o izvoru, ki jih imajo na računu, razveljaviti najpozneje šest mesecev po preteku njihove veljavnosti.
(9)
Če je za energijo iz obnovljivih virov iz proizvodne naprave pridobljena podpora v obliki zagotovljenega odkupa proizvedene energije iz obnovljivih virov, se vsa potrdila o izvoru ob njihovi izdaji prenesejo na center za podpore. Center za podpore prenesena potrdila v skladu z merili, ki jih agencija določi s splošnim aktom iz sedmega odstavka 13. člena tega zakona, razveljavi na ime dobaviteljev v deležu njihove dobave končnim odjemalcem v Republiki Sloveniji za potrebe dokazovanja izvora energije. Kadar se podpora za energijo iz obnovljivih virov iz proizvodne naprave izvaja kot finančna pomoč za tekoče poslovanje, se potrdila ob izdaji lahko prenesejo na račun dobavitelja. Če potrdila niso prenesena, lahko agencija določi, da se izvede enak postopek kakor pri zagotovljenem odkupu.
(10)
Količina energije iz posameznega vira, ki ustreza potrdilom o izvoru in jo dobavitelj energije prenese na tretjo stranko, se odšteje od deleža posameznega vira energije v njegovem naboru energetskih virov za obveščanje končnih odjemalcev o deležu posameznega vira energije oziroma prispevka posameznega vira energije k skupni sestavi goriv, ki jih je dobavitelj izkoristil v predhodnem letu. Enako velja za navedbo sklicevanja na referenčne vire, kot so spletne strani, na katerih so javnosti na voljo podatki o vplivih na okolje, ki so izraženi vsaj z izpusti ogljikovega dioksida kot rezultatom proizvodnje energije iz skupne sestave goriv, ki jih je dobavitelj izkoristil v predhodnem letu.
(11)
Potrdila o izvoru se ne uporabljajo za izračunavanje bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov in dokazovanje doseganja ciljev iz 4. člena tega zakona. Prenosi potrdil o izvoru, ki jih dobavitelji izvedejo ločeno ali skupaj s fizičnim prenosom energije, ne vplivajo na odločanje Republike Slovenije, da za doseganje svojih ciljev za obnovljivo energijo uporabi statistične prenose, sodeluje z drugimi državami v skupnih projektih ali oblikuje skupne programe podpor obnovljivim virom energije za izpolnjevanje ciljev ali na izračun končne bruto porabe energije iz obnovljivih virov.
(12)
Vlada z uredbo podrobneje uredi pogoje, način in postopek izdaje potrdil o izvoru, podrobneje določi najdaljše obdobje veljavnosti potrdila in načine prenehanja veljavnosti potrdil ter podrobneje določi vrste podatkov, zavezance za sporočanje in sporočanje podatkov iz petega odstavka tega člena.
11. člen
(vsebina potrdila o izvoru)
(1)
Potrdilo o izvoru mora vsebovati najmanj podatke o:
a)
tem, ali se potrdilo nanaša na električno energijo, plin (vključno z vodikom), ali toploto za ogrevanje ali hlajenje, ali odvečno toploto;
b)
energetskem viru, iz katerega je bila energija proizvedena, ter dnevu začetka in konca njene proizvodnje;
c)
identiteti, lokaciji, vrsti in zmogljivosti naprave, v kateri je bila energija proizvedena;
č)
tem, v kolikšni meri je naprava prejemala podporo za naložbe in v kolikšni meri je imela enota energije koristi od programov podpore ter vrste programa podpore;
d)
dnevu začetka obratovanja naprave in
e)
dnevu in državi izdaje potrdila ter enotni identifikacijski številki potrdila.
(2)
Potrdilo o izvoru električne energije in potrdilo o izvoru toplote iz soproizvodnje z visokim izkoristkom mora poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebovati še:
a)
toplotno in električno zmogljivost proizvodne naprave, v kateri je bila električna energija proizvedena;
b)
spodnjo kurilno vrednost goriva, iz katerega je bila električna energija proizvedena, uporabo toplote, proizvedene skupaj z električno energijo, in natančno navedbo dnevov in krajev proizvodnje;
c)
podrobno navedbo količine električne energije in toplote, proizvedene v soproizvodnji z visokim izkoristkom;
č)
podrobno navedbo prihrankov primarne energije;
d)
nazivni električni in toplotni izkoristek naprave za soproizvodnjo.
(3)
Potrdilo o izvoru toplote za ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov energije in odvečne toplote mora poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena vsebovati še podatke o sistemu daljinskega ogrevanja in hlajenja, v katerega se dobavlja toplota.
(4)
Proizvodni napravi, ki proizvaja električno energijo v soproizvodnji z visokim izkoristkom iz obnovljivih virov energije in ki ima deklaracijo za proizvodno napravo iz obnovljivih virov energije v skladu s tretjim odstavkom 7. člena tega zakona, se za proizvedeno električno energijo izda potrdilo o izvoru električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, na katerem so navedeni tudi podatki iz drugega odstavka tega člena.
(5)
Vlada lahko v uredbi iz dvanajstega odstavka prejšnjega člena predpiše tudi druge podatke, ki jih mora vsebovati potrdilo o izvoru, vrsto podatkov, ki jih morajo za pridobitev potrdila o izvoru zagotavljati proizvajalci, in način uporabe potrdil o izvoru.
12. člen
(potrdila o izvoru, izdana v drugih državah)
(1)
Potrdilo o izvoru, ki ga izda pristojni izdajatelj v drugi državi članici EU na način in pod pogoji iz Direktive 2018/2001/EU in Direktive 2012/27/EU, ima v Republiki Sloveniji enako dokazno moč o podatkih iz prvega, drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena kot potrdila o izvoru, ki jih izda agencija. V Republiki Sloveniji se priznavajo potrdila o izvoru, ki jih izda druga država članica, izključno za dokazovanje deleža oziroma količine energije iz obnovljivih virov v naboru energetskih virov lastnika potrdil o izvoru.
(2)
Agencija zavrne priznanje potrdila o izvoru, če upravičeno dvomi o točnosti, zanesljivosti ali verodostojnosti potrdila. Zavrnitev priznanja potrdila o izvoru kot dokaza mora temeljiti na objektivnih, preglednih in neizključujočih merilih. Agencija obvesti Evropsko komisijo o zavrnitvi potrdila o izvoru z utemeljitvijo zavrnitve.
(3)
V primeru, ko agencija zavrne priznanje potrdila o izvoru, ki ga je izdal pristojni izdajatelj v drugi državi članici EU, je dolžna na zahtevo Evropske komisije priznati potrdilo o izvoru in odpraviti odločbo, s katero je zavrnila priznanje.
(4)
Potrdilo o izvoru, ki ga izda tretja država, se v Republiki Sloveniji ne prizna, razen če ima EU s tretjo državo sklenjen sporazum o vzajemnem priznavanju potrdil o izvoru, izdanih v EU, združljiv sistem potrdil o izvoru, vzpostavljen v navedeni tretji državi, in v primeru neposrednega uvoza ali izvoza energije.
(5)
Agencija kot izdajateljica potrdil o izvoru zagotovi sodelovanje z drugimi izdajatelji oziroma združenji izdajateljev, če to zmanjša ovire pri dostopu do drugih trgov. Pravna oseba, ki v skladu z 13. členom tega zakona zagotavlja tehnično upravljanje in vzdrževanje registra potrdil o izvoru, v ta namen zagotovi povezljivost z drugimi registri.
13. člen
(register potrdil o izvoru)
(1)
Agencija vodi elektronski register potrdil o izvoru. Pravna oseba, ki opravlja dejavnost centra za podpore iz 18. člena tega zakona, zagotavlja tehnično upravljanje in vzdrževanje registra potrdil o izvoru.
(2)
Register iz prejšnjega odstavka mora vsebovati najmanj podatke o:
a)
proizvedeni energiji po posameznih napravah za proizvodnjo energije iz prve, druge, tretje, četrte in pete alineje tretjega odstavka 7. člena tega zakona;
b)
potrdilih o izvoru, ki jih ima posamezni imetnik, vključno s podatkom o državi, v kateri je bilo posamezno potrdilo izdano;
c)
vseh prenosih posameznega potrdila o izvoru;
č)
preklicu ali drugem načinu prenehanja veljavnosti posameznega potrdila o izvoru;
d)
uporabi potrdil o izvoru za dokazovanje, da je bila določena količina energije proizvedena v soproizvodnji z visokim izkoristkom ali iz obnovljivih virov ali iz neobnovljivih virov (razveljavitev potrdila), z vsemi podatki o razveljavljenem potrdilu in podatki o lastniku razveljavljenega potrdila;
e)
potrdilih o izvoru, ki so bila izvožena iz Republike Slovenije in uvožena v Republiko Slovenijo.
(3)
Če je imetnik potrdila fizična oseba, se v registru potrdil vodijo tudi naslednji osebni podatki imetnika:
(4)
Osebni podatki iz registra se lahko uporabljajo samo za vodenje registra deklaracij za naprave in registra potrdil o izvoru.
(5)
Del registra potrdil o izvoru je tudi račun v registru, v katerega so vneseni podatki o posameznem imetniku potrdil o izvoru in podatki o vseh potrdilih o izvoru, s katerimi je imetnik opravljal prenose, razveljavitve ali preklice (v nadaljnjem besedilu: transakcije). Račun proizvajalca se lahko odpre le za proizvajalca energije, ki ima za napravo za proizvodnjo energije veljavno deklaracijo, račun trgovca pa tudi za vsako drugo osebo, ki pridobi ali opravlja transakcije s potrdili o izvoru.
(6)
Posamezni imetnik računa ima vpogled le v podatke, ki so v njegovem računu ali računih.
(7)
Agencija s splošnim aktom podrobneje določi način in pravila za vodenje registra potrdil o izvoru, pogoje za odprtje računa v registru, vodenje računa in zaprtje računa v registru ter način in obliko sporočanja upravičencev do potrdil o izvoru.
III. poglavje: PODPORE PROIZVODNJI ELEKTRIČNE ENERGIJE, PLINASTIH GORIV, TOPLOTE ZA OGREVANJE IN HLAJENJE, IZ OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE, ODVEČNE TOPLOTE IN VODIKA, POGONSKIH TEKOČIH IN PLINASTIH BIOGORIV TER ENERGIJE V SOPROIZVODNJI Z VISOKIM IZKORISTKOM
(1)
Rabo obnovljivih virov energije spodbuja država s programi izobraževanja, obveščanja in ozaveščanja javnosti, pripravo predpisov, finančnimi spodbudami in drugimi programi podpore.
(2)
Raba obnovljivih virov energije se spodbuja z namenom povečanja količine in deleža obnovljivih virov energije, povečanja zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanjšanja uvozne odvisnosti pri oskrbi z energijo in drugih energetskih razlogov, ki so določeni v strateških dokumentih in akcijskih načrtih.
(3)
Ukrepi in mehanizmi za spodbujanje večje uporabe obnovljivih virov energije so podrobno določeni v dolgoročnem časovnem načrtu sredstev za podpore iz 19. člena tega zakona in dokumentih dolgoročnega načrtovanja energetske politike, akcijskih načrtih, strategijah in programih.
1. Upravičenost do podpore, sredstva in izvajanje podporne sheme
15. člen
(upravičenost do podpore)
[Opomba TFL: ZUOKPOE, ki velja do 31. decembra 2025, določa ukinitev podpor za nove proizvodne naprave v soproizvodnji električne energije in toplote z visokim izkoristkom na zemeljski plin.]
(1)
Če stroški proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov ali iz soproizvodnje z visokim izkoristkom, plinastih goriv, toplote za ogrevanje in hlajenje ter pogonskih tekočih in plinastih biogoriv iz obnovljivih virov energije, odvečne toplote in vodika, vključno z normalnim tržnim donosom na vložena sredstva, presegajo ceno energije, ki jo je za tovrstno energijo mogoče doseči na trgu, se proizvajalcem za to energijo iz naprav z veljavno deklaracijo lahko dodelijo podpore. Višina podpore se določi po načelu stroškovne učinkovitosti, da se zagotavljata spodbujanje rabe obnovljivih virov energije in učinkovita raba energije. Pri določitvi načinov spodbujanja in višine podpor se lahko upoštevajo tudi drugi vidiki, kot so socialni vidik, varovanje okolja, predvsem zmanjševanje izpustov, ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, uporaba naravnih materialov ter spodbujanje zaposlovanja, tehnološke nevtralnosti in regionalnega razvoja. Pri določitvi načinov spodbujanja in višine podpor je spodbuda za demonstracijske projekte lahko večja.
(2)
Podpore se lahko namenjajo za proizvodne naprave, ki izpolnjujejo naslednje pogoje moči:
-
za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki ne presegajo 10 MW nazivne električne moči, razen za proizvodne naprave za izrabo vetrne energije, ki ne presegajo 50 MW;
-
za proizvodnjo električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom, ki ne presegajo 10 MW nazivne električne moči.
(3)
Upravičenje za uveljavljanje pravice do podpore iz prejšnjega odstavka se pridobi v okviru konkurenčnega postopka iz 23. člena. Ne glede na določbe prejšnjega stavka se lahko za proizvodne naprave z močjo, manjšo od 500 kW, podpora podeli neposredno.
(4)
Podpore se lahko namenjajo tudi za:
a)
naprave, ki izkoriščajo obnovljive vire energije za proizvodnjo plinastih goriv;
b)
vodikove proizvodne naprave;
c)
naprave, ki za proizvodnjo toplote za distribucijo v sistemu daljinskega ogrevanja in hlajenja izkoriščajo energijo iz obnovljivih virov ali odvečno toploto, vključno z napravami, ki se dodatno namestijo k obstoječemu daljinskemu sistemu z namenom, da sistem postane učinkovit v smislu 45. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona;
č)
naprave, ki izkoriščajo energijo iz obnovljivih virov za proizvodnjo dela toplote in hladu ali izkoriščajo odvečno toploto v učinkovitih daljinskih sistemih, ki presega zahteve učinkovitosti v smislu 45. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona;
d)
naprave, ki izkoriščajo energijo iz obnovljivih virov za proizvodnjo pogonskih tekočih in plinastih biogoriv;
e)
naprave, ki kombinirajo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in hranilnike električne energije;
f)
naprave, ki izkoriščajo energijo iz obnovljivih virov za proizvodnjo toplote za ogrevanje in hlajenje v proizvodnem procesu.
(5)
Podpore iz prejšnjega odstavka se upravičencem podeljujejo neposredno.
(6)
Podpora ne sme omogočati prejemniku, da so prihodki v zvezi z obratovanjem naprave za proizvodnjo energije, za katero prejema podporo, večji od stroškov vključno z normalnim tržnim donosom na vložena sredstva iz prvega odstavka tega člena. Če prejemnik podpore prejme tudi drugo državno pomoč, se podpora energiji iz te naprave zmanjša v odvisnosti od zneska prejete pomoči.
(7)
Podpora se lahko neposredno podeli tudi za proizvodne naprave, ki so že bile uvrščene v podporno shemo in jim je pravica do podpore prenehala, vendar še ni poteklo obdobje, v katerem se podpora lahko izvaja.
16. člen
(sredstva za podpore)
(1)
Sredstva za podpore so namenska sredstva, ki se oblikujejo v skladu s tem zakonom in so namenjena le za zagotavljanje podpor ter druge namene, določene s tem zakonom.
(2)
Sredstva za podpore upravlja center za podpore iz 18. člena tega zakona.
(3)
Sredstva za podpore se zagotavljajo na enotnem računu s:
a)
prispevkom za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, ki ga mora plačevati vsak končni odjemalec električne energije, zemeljskega plina in drugih energetskih plinov iz omrežja in daljinske toplote ter daljinskega hlajenja, za posamezno prevzemno-predajno mesto;
b)
prispevkom za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, ki bremeni trda in tekoča fosilna goriva, utekočinjeni naftni plin ter utekočinjeni zemeljski plin, ki ga vsak končni odjemalec plačuje dobavitelju;
c)
prodajo električne energije, ki jo center za podpore odkupi po zagotovljeni odkupni ceni;
č)
proračunskimi viri, če se za podpiranje energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije oblikujejo posebna namenska proračunska postavka in določijo namenski proračunski prihodki;
d)
sredstvi, pridobljenimi iz statističnih prenosov v skladu s 30. členom tega zakona;
e)
sredstvi, pripadajočimi Republiki Sloveniji zaradi sodelovanja v vlogi gostiteljice projektov v mehanizmu Unije iz drugega odstavka 36. člena tega zakona.
(4)
Sredstva za izvajanje podpor se uporabljajo za:
a)
delovanje centra za podpore,
c)
zagotavljanje naložbene pomoči za naprave za samooskrbo,
č)
ureditev izravnave razlik med napovedano in realizirano proizvodnjo električne energije,
d)
plačila za statistične prenose v skladu s 30. členom tega zakona,
e)
skupne projekte med državami članicami EU in državami članicami ter tretjimi državami v skladu z 31. in 33. členom tega zakona,
f)
za finančna plačila v mehanizem Unije za financiranje energije iz obnovljivih virov v skladu z 32. in 33. členom Uredbe 2018/1999/EU,
g)
druge namene, določene s tem zakonom.
[Opomba TFL: ZUOKPOE določa, da se sredstva za podpore uporabijo za povračilo dela prispevka OVE iz posebnega ukrepa po 16. členu ZUOKPOE.
ZUNPEOVE določa, da se enkratno nadomestilo za občino plača iz sredstev za izvajanje podpor.]
17. člen
(določanje prispevkov za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom in njihova poraba)
[Opomba TFL: ZUOPVCE določa oprostitev plačila prispevka za končne odjemalce odjemne skupine na nizki napetosti brez merjenja moči in gospodinjske odjemalce električne energije od 1. februarja do 30. aprila 2022.]
(1)
Vlada podrobneje predpiše določanje in obračunavanje prispevkov iz točk a) in b) tretjega odstavka prejšnjega člena, pri čemer mora biti prispevek določen ločeno za energijo iz fosilnih goriv in energijo iz drugih neobnovljivih virov. Pri določanju deleža posameznih skupin končnih odjemalcev vlada lahko upošteva tudi vpliv višine prispevkov na konkurenčnost gospodarstva, če takšna olajšava gospodarstvu ni v nasprotju s pravili za državne pomoči.
(2)
Višina prispevka iz prejšnjega člena, ki ga plačujejo končni odjemalci, je odvisna od moči in napetostne ravni prevzemno-predajnega mesta, kategorije odjemalca in namena uporabe energije. Za dobavljeno fosilno trdno, tekoče in plinasto gorivo in toploto se prispevek obračuna kupcem na MWh dobavljene energije.
(3)
Višino prispevkov iz točk a) in b) tretjega odstavka prejšnjega člena določi agencija s splošnim aktom ter jo po predhodnem soglasju vlade objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, in sicer na podlagi usmeritev, določenih v dolgoročnem časovnem načrtu iz 19. člena tega zakona, na podlagi ocene centra za podpore glede potrebnih sredstev za izvajanje programov podpor in druge namene, za katere se ta sredstva po zakonu uporabljajo, in na podlagi razpoložljivih sredstev za podpore iz preostalih virov, določenih v prejšnjem členu. Dokler vlada ne da soglasja k novi višini prispevkov, se uporablja višina iz prejšnjega obdobja.
(4)
Prispevek iz točke a) tretjega odstavka prejšnjega člena se ne plačuje za obnovljive vire in toploto iz učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja, ki za svoje delovanje v celoti izrabljajo obnovljive vire energije.
(5)
Končni odjemalec plačuje prispevek kot posebno postavko na mesečnem računu za omrežnino oziroma računu za dobavljeno gorivo ali toploto. Oseba, ki prejme prispevek skupaj s plačilom računa, ga mora takoj in brezplačno prenesti v korist centra za podpore.
(6)
Dobavitelji fosilnih trdnih, tekočih in plinastih goriv in toplote prenesejo prispevek mesečno na podlagi prodaje v korist centra za podpore.
18. člen
(center za podpore)
(1)
Dejavnost centra za podpore je obvezna državna gospodarska javna služba.
(2)
Gospodarska javna služba iz prejšnjega odstavka obsega naslednje naloge:
a)
upravljanje sredstev iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona;
b)
sklepanje pogodb o podporah in izplačevanje podpor;
c)
odkup električne energije po prvi alineji prvega odstavka 20. člena tega zakona po ceni, ki jo določi vlada;
č)
odkup električne energije od proizvajalcev iz 22. člena tega zakona;
d)
dodeljevanje naložbene pomoči za naprave za samooskrbo;
e)
prodaja odkupljene električne energije na trgu na dražbi ali z razpisom oziroma na energetski borzi;
f)
obravnava pobud in pridobivanje ponudb investitorjev ali promotorjev za sodelovanje Republike Slovenije v mehanizmih mednarodnega sodelovanja za doseganje deleža energije iz obnovljivih virov v skladu s IV. poglavjem tega zakona;
g)
zagotavljanje delovanja, tehničnega upravljanja in vzdrževanja registra potrdil o izvoru;
h)
izvajanje nalog kontaktne točke iz 51. člena tega zakona;
i)
izdajanje pravil za delovanje centra za podpore po javnem pooblastilu, za katera mora pred njihovo objavo v Uradnem listu Republike Slovenije pridobiti soglasje vlade;
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.