TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi upnice Republika Slovenija zoper sklep o popravi z dne 23. 12. 2022 se ugodi in se ta sklep razveljavi.

II. Pritožba upnika Republika Slovenija zoper I. točko izreka sklepa o preizkusu terjatev z dne 14. 10. 2022 se zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

III. Pritožba upnice Republika Slovenija zoper II. točko izreka sklepa o preizkusu terjatev z dne 14. 10. 2022 se zavrne, pritožbi upnika A. d. o. o., pa se ugodi in se II. točka sklepa o preizkusu terjatev spremeni tako, da se ta glasi:

O prerekani terjatvi in o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane terjatve se odloči tako, kot je navedeno v (popravljenem) osemnajstem dodatnem končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 14. 11. 2022, ki je bil objavljen 27. 12. 2022 (PD 4487).

Zakasnitev pri objavi končnega seznama preizkušenih terjatev na siceršnjo pravilnost sklepa o preizkusu ne more vplivati. To bi bilo lahko pravno relevantno le glede ugotavljanja začetka teka pritožbenega roka, kar pa v obravnavani zadevi ni problematično.

Po stališču višjega sodišča ob pravilni uporabi zakonskih določil sme ugovarjati tudi drug upnik, če uveljavlja, da ta seznam ne vsebuje pravilne navedbe o tem, da je bil sploh vložen ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ali kdo je tak ugovor vložil.

Iz razlogov, ki jih upnica RS navaja, ugovora ni mogoče vložiti. Utemeljenost nadomestne terjatve upnice RS se bo lahko presojala le v pravdnem postopku, če bo le-ta tožbo pravočasno vložila (ali pa predlagala nadaljevanje postopka, če ta že teče proti vsem, ki so terjatev prerekali).

Za ugovor o prerekanju terjatve ima pravni interes vsak upnik, ki participira pri razdelitvi splošne stečajne mase, ki se zmanjša zaradi poplačila nadomestne terjatve iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP.

Višje sodišče opozarja, da je poleg teh dveh upnikov terjatev prerekala tudi upraviteljica. Čeprav je sama terjatev navedla pod naslovom Priznana terjatev, pa je iz njene izjave jasno razvidno, da terjatev priznava le pod pogojem, da bo upnica terjatve z njo uspela v tekočem pravdnem postopku. Izjava o priznanju terjatve mora biti namreč nepogojna, sicer gre za prerekano terjatev.