TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega in četrtega odstavka tarifne številke 2 Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 30/78, 10/79 - popr., 36/83, 46/86, 34/88, 1/90 - ur. p. b. in Uradni list RS, št. 14/91, 38/96, 20/98, 70/2000, 93/01, 121/03 in 20/04 - ur. p. b.) se zavrne. Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Cpg 81/2005 z dne 23. 5. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni št. In 21/2004 z dne 18. 2. 2005 se ne sprejme.

Očitek pobudnice, da izpodbijana ureditev krši načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave, ni utemeljen. Določba drugega odstavka 14. člena Ustave zagotavlja splošno enakost pred zakonom in zakonodajalca zavezuje, da enake primere obravnava enako in različne različno. Pri odmerjanju sodnih taks ni mogoče izolirano primerjati med seboj le posameznih procesnih opravil, saj je pri različnih pravnih opravilih in v različnih pravnih postopkih način odmerjanja sodnih taks različen. Pri nekaterih vlogah se taksa plača za njihovo vložitev in posebej še za odločitev o njih (tožba, ugovor), pri pritožbi pa se plača sodna taksa le za njeno vložitev, za odločitev o njej pa se, ne glede na to, za kakšno odločitev gre, sodna taksa ne plača. Tudi višina sodne takse, ki se plača ob vložitvi pravnega sredstva in ob odločitvi o njem, je različna in ni nujno sorazmerna količini dela sodišča v zvezi s posamičnim pravnim opravilom. Namen sodne takse je delno kritje stroškov, ki nastanejo z delom sodišča, Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-112/98 z dne 17. 6. 1998 (Uradni list RS, št. 35/98 in št. 50/98 ter OdlUS VII, 133). in so odvisni od zahtevnosti sodnega obravnavanja določene zadeve kot celote. Na podlagi navedenega se izkaže, da ni mogoče neposredno primerjati ureditve sodne takse za odločitev o pritožbi, sodne takse za sklep, s katerim je zavržena tožba, ter sodne takse za sklep o zavrženju ugovora zoper sklep o izvršbi. Ker gre torej za različne pravne situacije, jih je zakonodajalec lahko različno uredil.Pritožnica ustavno pritožbo utemeljuje z istimi razlogi kot pobudo. Glede na to, da je bila pobuda pritožnice zavrnjena kot očitno neutemeljena, ustavne pritožbe že zato ni mogoče utemeljiti z istimi razlogi. Sicer pa te navedbe po vsebini pomenijo le ugovor zmotne uporabe prava. Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jo zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.