TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi predlagateljic zoper sklep z dne 2. 2. 2022 se ugodi v celoti, pritožbi nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 2. 2. 2022 pa se ugodi delno in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni:

- v II. točki izreka tako, da se znesek „65.164,18 EUR“ nadomesti s pravilnim zneskom „ 47.611,61 EUR „ ;

- v III. točki izreka tako, da se doda stavek „ v roku 30 dni od prejema denarnega izplačila, navedenega v II. točki izreka sklepa.“.

II. V ostalem se pritožba nasprotnega udeleženca zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje z dne 2. 2. 2022 potrdi.

III. Pritožbi nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 7. 2. 2023 se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 7. 2. 2023 razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek.

IV. Nasprotni udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Ker je sodišče upoštevalo vrednost nepremičnine, kot da bi bila deljena v naravi, čeprav se za delitev v naravi ni odločilo ter pri tem spregledalo zmanjšano vrednost nepremičnine na račun obstoječe služnosti, je materialno pravo napačno uporabilo in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Sodišče v zadevi odloča glede na stanje nepremičnine na dan izdaje sklepa.

Določitev petnajstnevnega roka za izročitev nepremičnine, v kateri prebiva s svojo družino, ne bi bila življenjska, temveč bi predstavljala rigidno in nesmotrno odločitev. Splošno znano dejstvo je, da iskanje nepremičnine in selitev terja svoj čas. Pritožbeno sodišče se je zato pri določitvi roka smiselno oprlo na četrti odstavek 112. člena SZ-1, ki ureja izselitvene roke v primeru odpovedi najemne pogodbe. Sodišče ne sme določiti roka za izselitev, ki bi bil krajši kot 30 dni in ne roka, ki bi bil daljši od 60 dni. Glede na okoliščine primera je kot primeren rok za izročitev nepremičnine v posest drugi predlagateljici določilo 30 dni po prejemu denarnega izplačila.

ZNP v 125. členu določa, da sodišče v postopku za delitev stvari po uradni dolžnosti odloči tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari.

Sodišče ni ravnalo kot aktivni spodbujevalec procesnih aktivnosti udeležencev, čeprav je to v nepravdnih postopkih, kot je obravnavani, še posebej potrebno. V takšnih zadevah se ne odloča o sporu, ampak gre za urejanje medsebojnih razmerij med strankami (osebnih, premoženjskih, družinskih, itd.). Slednje pa zahteva celosten pristop k obravnavanju zadeve. V novem postopku bo moralo sodišče odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti, začenši s tem, da bo nasprotnega udeleženca z ustreznim materialno procesnim vodstvom vzpodbudilo, da navedbe ustrezno dopolni.