TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob reševanju pritožbe zagovornice obdolženega S.V. se po uradni dolžnosti izpodbijana sodba spremeni tako, da se:

- v opisu kaznivega dejanja v prvi vrsti opisa besedilo "z drugim grdo ravnal in ga s tem spravljal v podrejen položaj ter ga pri tem" nadomesti z besedo "drugega", v enajsti in dvanajsti vrstici opisa pa besedilo "ki se je počutila ogroženo in prestrašeno" črta;

- v zakonski označbi kaznivega dejanja le-to zakonsko označi kot kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1;

- v odločbi o pogojni obsodbi pa tako, da se obdolžencu na podlagi prvega odstavka 122. člena KZ-1 določena kazen zniža na 4 (štiri) mesece zapora, preizkusna doba pa skrajša na 1 (eno) leto in 6 (šest) mesecev.

II. Sicer se pritožba obdolženčeve zagovornice kot neutemeljena zavrne in v nespremenjenih a pobijanih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Prvostopenjsko sodišče je obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1, dasiravno je iz spisovnih podatkov videti, da je šlo pri konkretnem dogodku le za enkratno dejanje oz. je do konflikta med obdolžencem in oškodovanko prišlo le kritičnega večera, ne pa tudi že prej. Sodna praksa se je postavila na stališče, da je mogoče o kaznivem dejanju nasilništva govoriti le v primeru, če izvajanje nasilja obdolženca nad oškodovancem traja daljši čas, oz. je sestavljeno in večkratnih, ponavljajočih se dogodkov, ko obdolženec nad oškodovancem izvaja nasilje samo zaradi nasilja samega. Da je temu tako, je mogoče razbrati tudi iz zakonskega besedila kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1, ko je zakonodajalec v opisu tega kaznivega dejanja uporabil nedovršno glagolsko obliko, v posledici česar je mogoče z jezikovno razlago te določbe z gotovostjo ugotoviti, da enkraten dogodek, tako, kakor je bilo to v obravnavanem primeru, za obstoj kaznivega dejanja nasilništva ne zadošča.

Dokazni postopek je postregel z gotovo ugotovitvijo, da je oškodovanki poškodbe prizadejal prav obdolženec in to najprej s prerivanjem, zaradi česar je oškodovanka najprej padla na razbito steklovino oz. razbite kozarce in pepelnik, zatem pa še s tem, ko je obdolženec oškodovanki D.Č., ko je slednja hotela vstati, to preprečeval s tem, da jo je še dvakrat porinil na tla, kar je trajalo vse do trenutka, ko sta dva gosta lokala obdolženca odstranila s kraja. Zato je podano kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1.