TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe spremeni:

- v prvem odstavku I. točke izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek za obračun in izplačilo razlike v plači med 57. in 56. plačnim razredom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih mesečnih zneskov do plačila,

- v II. točki izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v znesku 257,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 9. 2016 do plačila,

- v prvem odstavku VIII. točke izreka tako, da je prvi tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 1.285,16 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila ter

- razveljavi v prvem odstavku III. točke izreka in drugem odstavku VIII. točke izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Prvi tožnik je dolžan toženi stranki plačati 285,60 EUR pritožbenih stroškov, v 15 dneh od vročitve sodbe, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, svoje stroške odgovora na pritožbo pa krije sam.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka med drugo tožnico in toženo stranko se pridrži za končno odločbo.

Pri prevedbi plače se lahko upoštevajo le napredovanja, ki jih je prvi tožnik dosegel v okviru višje vrednotenega delovnega mesta dramskega igralca z izjemnimi dosežki oziroma v nazivu prvaka v dramskem in lutkovnem gledališču. To pomeni, da se napredovanja do izhodiščnega količnika 6,80, tj. napredovanja pred spremembo delovnega mesta oziroma naziva, ne upoštevajo. Prvi tožnik je imel v času prevedbe osnovni količnik delovnega mesta 6,80, seštevek količnika z napredovanjem pa je znašal 8,50. Prvi tožnik je do dneva prevedbe na delovnem mestu oziroma v nazivu dosegel štiri napredovanja (iz količnika 6,80 do 7,60 - napredovanje za 2 plačilna razreda ter iz količnika 7,60 do 8,50 - še dodatna 2 razreda). Tožena stranka je zato ob prevedbi plače z upoštevanjem štirih napredovanj prvega tožnika pravilno uvrstila v 54. plačni razred, v letu 2010 pa je z napredovanjem dosegel 56. plačni razred, kar pomeni, da ni bil prikrajšan pri izplačilu plače.

V zvezi s plačilom dodatka za delo po posebnem razporedu po določbi tretjega odstavka 16. člena ZJU, delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. Pravilnik je bil sprejet v letu 2004, torej še preden je začela veljati KPJS, ki dodatek za delo po posebnem razporedu ureja drugače, kot je bil urejen v kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti oziroma pravilniku. Glede na navedeno je treba neposredno uporabiti kolektivno pogodbo in ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za delo po posebnem razporedu iz četrtega odstavka 42. člena KPJS.