TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Pritožbeno sodišče v celoti sprejema odločitev in razloge sodišča prve stopnje, da se po tožencu podani predlog vrnitve v prejšnje stanje sklicuje na razlog, ki predstavlja očitno neupravičeni razlog. Gre za razlog, ki že sam po sebi, četudi bi se izkazal za resničnega, ne more pripeljati do ugoditve predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, zaradi česar se za vsebinsko presojo izjemoma ne zahteva izvedba naroka (drugi odstavek 120. člena ZPP), na katerem bi vlagatelj predloga dobil možnost izkazovanja razlogov, s katerimi utemeljuje svoj predlog.

Glede na toženčeve trditve v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče zaključiti, da je slednji pripravljalni narok in narok za prvo glavno obravnavo, razpisan za 15. 9. 2023, zamudil iz upravičenih razlogov. Vzrok za zamudo je namreč opravičljiv, če ga stranka kljub zadostni skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, bolezen sama zase niti njeno poslabšanje (to se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa izrecno omenja) nista razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ampak morata biti nenadna in nepredvidljiva. Zatrjevani razlog za zamudo pa predstavlja tudi očitno neupravičeni razlog za predlagano vrnitev v prejšnje stanje, kot je to utemeljeno zaključilo prvostopno sodišče. Toženec namreč razen zgoraj povzetih trditev o poslabšanju svojega zdravstvenega stanja kot razlogu za neudeležbo na razpisanem naroku, iz katerih ne izhaja nenadnost oz. nepredvidljivost zatrjevanih okoliščin, drugih potrebnih trditev v smeri nenadnosti oz. nepredvidljivosti poslabšanja zdravstvenega stanja ni podal, čeprav bi bil to dolžan storiti v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZPP. Teh tudi ne predstavljajo navedbe, da ni vedel, kam in kako naj se opraviči, ker je pravni laik.