TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 959/2002 z dne 21. 10. 2003 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Sodišče prve stopnje je (po mnenju pritožbenega sodišča) ravnalo napačno, ker je tožbo glede vprašanja določenosti tožbenega zahtevka štelo za popolno. Ni sicer dvoma, da pritožbeno sodišče na to oceno sodišča prve stopnje ni vezano in da lahko tudi samo ugotovi, da tožba ni popolna. Vendar pa mora v tem primeru v skladu z ustavno zahtevo po enakem varstvu pravic iz 22. člena Ustave zagotoviti, da stranka ne bo v bistveno slabšem položaju, kot bi bila v primeru, če bi to ugotovilo že sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje bi tožbo, ki bi jo štelo za nepopolno, vrnilo tožnici v popravo in ji s tem omogočilo, da to procesno pomanjkljivost odpravi (105. člen Zakona o pravdnem postopku), zato mora imeti tožnik takšno možnost tudi v primeru, ko šele pritožbeno sodišče oceni, da tožba ni popolna (ker - kot je to v obravnavani zadevi - tožbeni zahtevek po mnenju sodišča ni določen). Ker je Višje sodišče v obravnavani zadevi odločilo v tožničino škodo, ne da bi imela ta možnost odpraviti navedeno pomanjkljivost, ji je kršilo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.