TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob reševanju pritožb obdolženega I. D. in njegove zagovornice se sodba sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji po uradni dolžnosti spremeni tako,

da se odločba o preklicu pogojne obsodbe, izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II K 3067/2014 z dne 3. 2. 2015, pravnomočna istega dne, in odločba o izreku enotne kazni razveljavita,

ter se obdolžencu na podlagi prvega odstavka 211. člena Kazenskega zakonika izreče

kazen

1 (eno) leto in 7 (sedem) mesecev zapora,

ki mu je bila določena s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru III K 13129/2019 z dne 26. 10. 2020.

II. Pritožbi obdolženega I. D. in njegove zagovornice se zavrneta kot neutemeljeni in v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, mora skladno z določbo 1. odstavka 144. člena ZDR-1 delodajalec delavcu pisno odrediti opravljanje nadurnega dela, vendar pa je skladno z ustaljeno sodno prakso delavcu dolžan plačati tudi opravljene nadure, ki jih ni pisno odredil, če jih je delavec dejansko opravil, in je delodajalec za to vedel. Ker je delodajalec dolžan voditi evidenco delovnega časa, je tako tožena stranka morala vedeti, da njeni delavci in med njimi tudi tožnik opravljajo nadurno delo, za opravljeno delo pa pripada delavcu tudi plačilo.