POVZETEK
Kršitelj (obdolženec, storilec) po Zakonu o prekrških (ZP-1) nima na voljo nobenega izrednega
pravnega sredstva, za katero bi bil sam aktivno legitimiran. Zahtevo za varstvo zakonitosti lahko
vloži le vrhovni državni tožilec, predlog za odpravo ali spremembo (pravnomočne) odločbe pa
prekrškovni organ. Pri obeh pravnih sredstvih kršitelj (oziroma druga zainteresirana oseba) lahko
poda zgolj pobudo. Za pobudo pa je značilno, da organ, ki je pristojen za vložitev (izrednega)
pravnega sredstva, nanjo ni vezan in da zoper njegovo odločitev (pri zahtevi za varstvo zakonitosti
se ta šteje za akt državnotožilskega poslovanja) pobudnik nima pravnega sredstva. Pobuda
je vloga za dostop do pravnega privilegija, ni pa iztožljiva pravica stranke.
ANGL. NASLOV - KAZALO
On the Initiative for the Protection of Legality in Cases of Minor Offences
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.