TFL Vsebine / Revija Odvetnik

Kršitelj (obdolženec, storilec) po Zakonu o prekrških (ZP-1) nima na voljo nobenega izrednega pravnega sredstva, za katero bi bil sam aktivno legitimiran. Zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vloži le vrhovni državni tožilec, predlog za odpravo ali spremembo (pravnomočne) odločbe pa prekrškovni organ. Pri obeh pravnih sredstvih kršitelj (oziroma druga zainteresirana oseba) lahko poda zgolj pobudo. Za pobudo pa je značilno, da organ, ki je pristojen za vložitev (izrednega) pravnega sredstva, nanjo ni vezan in da zoper njegovo odločitev (pri zahtevi za varstvo zakonitosti se ta šteje za akt državnotožilskega poslovanja) pobudnik nima pravnega sredstva. Pobuda je vloga za dostop do pravnega privilegija, ni pa iztožljiva pravica stranke.

On the Initiative for the Protection of Legality in Cases of Minor Offences