TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

V upravnem sporu sodišče ni pristojno odločati o zakonitosti tistih upravnih aktov, ki niso dokončni in ne posegajo v pravni položaj tožnika - ne vsebujejo vsebinske odločitve o strankini pravici, obveznosti ali pravni koristi. To je praviloma, in tudi v obravnavanem primeru, prvostopenjski upravni akt. Vendar pa se lahko tak akt v dvostopenjskem upravnem postopku izpodbija v upravnem sporu le, če je pritožba zoper njega zavrnjena. Le takrat namreč postane prvostopenjski akt (materialno, torej po vsebini) dokončen in je torej odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke.

Pritožba, ki je bila vložena zoper v upravnem sporu izpodbijani prvostopenjski akt (sklep o davčni izvršbi), je bila s sklepom drugostopenjskega organa zavržena iz procesnih razlogov, ker jo je pritožnik v nasprotju z določbami 62. člena ZUP vložil v italijanskem jeziku. Drugostopenjski upravni organ tako ni vsebinsko presojal pravilnosti in zakonitosti prvostopenjske odločbe, zato pritožba ni bila vsebinsko izčrpana. V tem primeru v ZUS-1 ni pravne podlage, da bi se lahko s tožbo izpodbijal prvostopenjski upravni akt. Pritožnik bi moral najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe, torej sklep o zavrženju pritožbe (ki je eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, torej ga je mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu). Šele ko bi bil ta sklep v upravnem sporu odpravljen in bi posledično drugostopenjski upravni organ o njegovi pritožbi odločil po vsebini, pritožnik pa z odločitvijo ne bi bil zadovoljen, bi zoper prvostopenjski akt (sklep o davčni izvršbi) lahko vložil tožbo v upravnem sporu.