TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Če je oškodovanec zaradi kršitve osebnostne pravice (ugleda, časti,
svobode in drugih osebnostnih pravic) pretrpel duševne bolečine, mu
lahko sodišče poleg sankcij iz 199. člena ZOR prisodi tudi pravično
denarno odškodnino, kadar je zaradi okoliščin primera le na tak način
mogoče dati oškodovancu zadoščenje v skladu z namenom odškodnine za
nepremoženjsko škodo.

1) Temeljna značilnost nepremoženjske škode je ta, da jo že pojmovno
praviloma ni mogoče reparirati z vzpostavitvijo v prejšnje stanje.
Zato denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo nima značaja
reparacije, pač pa glede na naravo stvari le značaj satisfakcije
(zadoščenja). O drugih možnih sankcijah za nepremoženjsko škodo (ki
so vendarle izjemne, kot je npr. objava sodbe na podlagi zakona o
avtorski pravici, 1. točka 96. člena, Ur.l. SFRJ, št. 19/78, objava
popravka po ustreznih republiških zakonih o javnem obveščanju, oz. po
199. členu ZOR, prepoved bodočih dejanj, s katerimi se krši
nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družbenega življenja
ali kakšna druga pravica njegove osebnosti po 157. členu ZOR) tu ne
obravnavamo podrobneje.
2) Temeljno vprašanje, ki se odpira v tej zvezi pa je, ali posamezna
sankcija izključuje druge možne sankcije glede iste nepremoženjske
škode (npr. objava sodbe izključuje zahtevek za denarno odškodnino).
Judikatura o tem vprašanju je še skromna. Tako na primer iz odločbe
Vrhovnega sodišča BiH (Gž 161/84 z dne 27.9.1984, Bilten VS BiH
1984/4, str. 14) izhaja stališče, da se sicer obe sankciji (objava
popravka in denarna odškodnina) v načelu ne izključujeta, da pa v
takem primeru denarno zadoščenje ni na mestu zato, ker že prva
sankcija (objava popravka) pomeni avtorju zadostno zadoščenje. Tudi
iz odločbe Vrhovnega sodišča Srbije (Rev 94/82, Sudska praksa
1982/10, str.50) izhaja, da se lahko posamezne sankcije kumulirajo in
se medsebojno ne izključujejo.
Teorija glede nakazanih vprašanj ni enotna. Tako nekateri menijo, da
ukrepi po 199. členu ZOR izključujejo možnost naložiti denarno
odškodnino (npr. M. Toroman v komentarju ZOR, redakcija B.
Blagojević, 1. zvezek str. 536), drugi pa kumulacijo dovoljujejo
(npr. B. Vizner, komentar ZOR, druga knjiga, str. 913, dr. Stojanović
v komentarju ZOR, redakcija Perović-Stojanović, str. 598). Dr. A.
Finžgar (Žalitev časti in širjenje neresničnih trditev o drugem, 198.
člen ZOR, Pravnik 1984/1-2, str. 8) je mnenja, da imajo ukrepi iz
199. člena ZOR prednost pred denarno odškodnino, ker gre za podobne
ukrepe kot pri vzpostavitvi v prejšnje stanje, kadar gre za
materialno škodo.
3) V razpravi je bilo poudarjeno, da je treba izhajati iz vprašanja,
ali je s sankcijami iz 199. člena ZOR že dosežena satisfakcija
oškodovanca. Če okoliščine primera kažejo, da ni, potem je
oškodovanec upravičen tudi do pravične denarne odškodnine v skladu z
določbo 200. člena ZOR. Kumulacija sankcij je torej dopustna (zakon
jo ne preprečuje), kadar okoliščine primera to dovoljujejo, kar pa
pomeni tudi to, da je treba v vsakem primeru presojati ali okoliščine
primera res terjajo kumulacijo, to posvetovanje je poudarilo, da je
treba sprejeti sklep ustrezno ozko tolmačiti.