TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožencev se delno ugodi in se sodba razveljavi:

- v I. točki izreka glede ugotovitve obstoja terjatve prve tožnice A. A. za znesek 4.301,62 EUR in glede obstoja terjatve druge tožnice B. B. za znesek 8.603,26 EUR,

- v III. točki izreka za znesek 4.301,62 EUR,

- v IV. točki izreka za znesek 8.603,26 EUR.

II. Pritožbi tožencev se delno ugodi in se sodba spremeni:

- v V. točki izreka glede zavrnitve presežka zahtevka prve tožnice A. A. tako, da se znesek 1.943,91 EUR spremeni v znesek v višini 6.245,53 EUR, glede zavrnitve presežka zahtevka druge tožnice B. B. pa tako, da se znesek 3.887,81 EUR spremeni v znesek v višini 12.491,07 EUR

- v VI. točki izreka tako, da se znesek 4.751,03 EUR spremeni v znesek 3.157,58 EUR.

III. Sicer se pritožba v preostanku zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

IV. Toženca sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Za odškodninsko odgovornost prvega toženca določbe OZ ne zahtevajo namena tožnicama povročiti škode oziroma krivde v obliki direktnega naklepa, kot to zmotno zatrjujeta toženca v pritožbi, pač za to zadostuje zavedanje prvega toženca, da izvaja posest tujih nepremičnin in seka les za svoj račun, čeprav za to nima nobenega pravnega naslova. Vsa ta dejstva je sodišče prve stopnje ugotovilo in se prilegajo pojmu povzročitve škode z eventualnim naklepom, ki v okoliščinah konkretnega primera zadostuje za sklep, da je prvi toženec škodo povzročil namenoma v smislu določbe 135. člena OZ.

Sodišče prve stopnje je solidarno odgovornost drugega toženca za škodo, ki jo je povzročil prvi toženec, ob ugotovoljenem dejanskem stanju pravilno naslonilo na določbo drugega odstavka 186. člena OZ in ne na prvi odstavek tega člena, ki za vzpostavitev solidarne odškodninske odgovornosti več oseb res zahteva njihov skupni namen povzročiti škodo. Pritožbeno razpravljanje o tem, da bi moralo sodišče prve stopnje za solidarno odškodninsko odgovornost drugega toženca ugotoviti, da sta imela s prvim tožencem skupni namen tožnicama povzročiti škodo, očitno temelji na napačnem materialnopravnem stališču pritožbe o pravnem temelju, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje utemeljilo solidarno odgovornost drugega toženca. Do vzpostavitve njegove solidarne odškodninske odgovornosti po drugem odstavku 186. člena OZ namreč vodi že dejanska ugotovitev, da je drugi toženec bodisi s storitvijo ali opustitvijo pomagal, da se odgovorna oseba (prvi toženec) ne bi odkrila, in ne ugotovitev, da sta imela skupni namen tožnicama povzročiti škodo.