TFL Vsebine / TFLGlasnik

1 Uvod

V tem prispevku bomo najprej razdelali pravno ureditev Računskega sodišča z jezikovno razlago predpisov, nato pa prikazali revizijsko prakso pri vseh dosedanjih revizijah, kjer je bila predmet nadzora Policija.

Računsko sodišče je neodvisen državni organ v Republiki Sloveniji, ki nadzira porabo javnega denarja. Računsko sodišče kontrolira vse ostale javne institucije, ki prejemajo javna sredstva, in vse tiste, ki prejemajo evropska sredstva na območju Republike Slovenije. Računsko sodišče ne spada v nobeno vejo oblasti, saj mu je s tem zagotavljena neodvisnost in samostojnost delovanja (Računsko sodišče RS, 2018c).

“Računsko sodišče je najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji”, je zapisano v 150. členu Ustave RS (Ustava Republike Slovenije, 1991). Računsko sodišče lahko opredelimo kot organizacijo, ki izvaja nadzor nad finančnim poslovanjem vseh porabnikov državnega proračuna. To so: ministrstva in vse njihove enote, občine – lokalna samouprava, javne agencije, javni zavodi (vrtci, šole, zdravstveni domovi) ter gospodarske družbe v državni oblasti. Glede na navedeno, sem sodi tudi Policija, kot organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Revizorji, zaposleni na računskem sodišču, so pri izbiri subjektov revidiranja neodvisni. Vezani so le na nekaj zakonskih obveznosti, navedenih v Zakonu o računskem sodišču. Računsko sodišče na podlagi revizije, katere izdelava ponavadi traja po eno leto ali več, izdela revizijsko poročilo z opisom nepravilnosti poslovanja javnega organa. V revizijah se kontrolira spoštovanje zakonodaje pri poslovanju ter tudi smotrnost in gospodarnost poslovanja. Torej presoja se, če organ javni denar uporablja ekonomično in učinkovito. Računsko sodišče v poročilu na koncu lahko izda svoje mnenje in predloge za izboljšanje poslovanja, zato ima poleg revizijske, tudi svetovalno vlogo.

Ureditev Računskega sodišča določa Zakon o računskem sodišču. V Zakonu je zapisano, da aktov, s katerimi izvršuje svojo revizijsko pristojnost, ni dopustno izpodbijati pred sodišči niti pred drugimi državnimi organi (Zakon o računskem sodišču [ZRacS-1], 2001). Samostojnost Računskega sodišča pomeni, da noben državni organ, državna institucija ali drugi subjekti ne morejo sodišču nalagati obveznosti do dela ali mu dajati navodil za izvajanje dela, niti naročati kakšno revizijo naj sodišče izvede, niti subjekta revidiranja, razen zakonsko določenih revizij. Samostojnost opredeljuje tudi dejstvo, da ima zagotovljena sredstva v posebnem delu državnega proračuna, ki jih mora porabljati v skladu z Zakonom o izvrševanju proračuna.

Predlog za revizijo lahko v skladu z zakonom podajo poslanci in delovna telesa državnega zbora, vlada, ministrstva in organi lokalne skupnosti. Računsko sodišče nato za letni program dela med vsemi predlogi izbere najmanj pet predlogov iz državnega zbora, od tega najmanj dva predloga opozicije in najmanj dva predloga delovnih teles državnega zbora. Računsko sodišče lahko po lastni presoji upošteva tudi pobude posameznikov in civilnodružbenih subjektov (ZRacS-1, 2001).

Računsko sodišče vsako leto državnemu zboru posreduje poročilo o delu za preteklo leto (ZRacS-1, 2001). Računsko sodišče revidira pravilnost in smotrnost poslovanja uporabnikov javnih sredstev, ki jih določa Zakon o računskem sodišču.

Uporabnik javnih sredstev je lahko (ZRacS-1, 2001): pravna oseba javnega prava ali njene enote; pravna oseba zasebnega prava, če je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti; če je koncesionar ali če je gospodarska družba, banka ali zavarovalnica, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež; fizična oseba, če zanjo velja, da je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti; če izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije. Računsko sodišče lahko revidira akte o poslovanju preteklih let, lahko pa revidira tudi akte o načrtovanem poslovanju. Revidiranje poslovanja je po ZRacS-1 pridobivanje ustreznih in zadostnih podatkov za izrek mnenja o pravilnosti delovanja (pridobivanje ustreznih in zadostnih podatkov o skladnosti poslovanja s predpisi in usmeritvami, ki jih mora upoštevati uporabnik javnih sredstev), ali za izrek mnenja o smotrnosti poslovanja (pridobivanje ustreznih in zadostnih podatkov o gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti poslovanja).

Računsko sodišče na koncu revidiranja poda mnenje, ki ga more spoštovati vsak državni organ, organ lokalne skupnosti in uporabnik javnih sredstev, na čigar poslovanje se mnenje nanaša. Računsko sodišče poleg mnenja tudi svetuje porabnikom javnih sredstev kako povečati učinkovitost poslovanja in preprečiti ter odpraviti napake, nepravilnosti in nesmotrnosti pri svojem finančnem poslovanju. Računsko sodišče izdaja tudi stališča in mnenja o javnofinančnih vprašanjih, kot so npr. sprememba stopnje davka na dodano vrednost, dvig cen storitev, oddaja in-house naročil itd. (ZracS-1, 2001).

Poleg pristojnosti, določenih v Zakonu o računskem sodišču pa zakon nalaga tudi obveznosti, ki jih predpisujejo še nekateri drugi zakoni in predpisi. Drugi zakoni, ki določajo posebne pristojnosti računskega sodišča so (Računsko sodišče RS, 2018b): Zakon o javnih financah; v 97. členu in 4. odstavku 100. člena; Zakon o volilni in referendumski kampaniji; v 29. in 30. členu; Zakon o političnih strankah; v 24.a in 24.b ču; Zakon o Slovenskem državnem holdingu; v 71. členu; Zakon o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank; v 19. členu; Zakon o Banki Slovenije; v 52.a členu; Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja; v 6. členu; Zakon o elektronskih dokumentacijah; v 45.a, 185. in 190. členu; Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS; v 32. členu.

Računsko sodišče vodi predsednik, ki ima 9 letni mandat. Izvoli ga državni zbor, prav tako tudi oba njegova namestnika. Predsednik Računskega sodišča zastopa in predstavlja računsko sodišče, je generalni državni revizor in predstojnik instituciije. Namestnika predsednika računskega sodišča opravljata naloge generalnega državnega revizorja na podlagi pooblastila predsednika računskega sodišča (ZracS-1, 2001). Zakon o računskem sodišču v 12. členu določa pristojnosti predsednika računskega sodišča kot generalnega državnega revizorja. To so: usmerjanje in odobravanje izvrševanja pristojnosti računskega sodišča; tako da določa program dela in podpisuje akte Računskega sodišča; predpisovanje pravil za posamezno fazo revizije; za to izdaja smernice in napotila; možnost odredbe službenega nadzora nad izvajanjem revizijskih nalog; za to izda nadzorstveno odredbo; sklicevanje in vodenje sej senata računskega sodišča; opravljanje drugih zadev v skladu s tem zakonom.

Pristojonsti Računskega sodišča določa ZRacS-1 v 20. do 23. členu. Zakon v 20. členu določa, da Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev, in sicer: revidira lahko pravilnost in smotrnost poslovanja, revidira lahko akt o preteklem, kakor tudi o načrtovanem poslovanju uporabnika javnih sredstev. Revidiranje poslovanja zakon določa kot pridobivanje ustreznih in zadostnih podatkov za izrek mnenja o poslovanju. Revidirajne pravilnonsti poslovanja je pridobivanje ustreznih in zadostnih podatkov za izrek mnenja o skladnosti poslovanja s predpisi in usmeritvami, ki jih mora uporabnik javnih sredstev upoštevati pri svojem poslovanju. Revidiranje smotrnosti poslovanja pa pomeni pridobivanje ustreznih in zadostnih podatkov za izrek mnenja o gospodarnosti, učinkovitosti ali uspešnosti poslovanja (ZRacS-1, 2001). V zakonu je določeno tudi, da mora vsak državni organ, organ lokalne skupnosti in uporabnik javnih sredstev spoštovati mnenje o poslovanju, ki ga poda Računsko sodišče (ZRacS-1, 2001).

Zakon v 21. členu opredeljuje svetovanje uporabnikom javnih sredstev. Računsko sodišče uporabnikom svetuje tako, da: daje priporočila med izvajanjem revizije in v revizijskem poročilu; lahko daje pripombe k delovnim osnutkom zakonskih besedil in drugih predpisov; lahko sodeluje na posvetih in seminarjih o javnofinančnih vprašanjih; podaja predloge v letnem poročilu, ki ga predstavi Državnemu zboru; lahko daje mnenja o javnofinančnih vprašanjih.

Računsko sodišče lahko izdaja samo ali skupaj s Slovenskim inštitutom za revizijo standarde za revidiranje poslovanja uporabnikov javnih sredstev v RS, ki se nanašajo na izvrševanje revizijske pristojnosti računskega sodišča, revizijske priročnike in drugo strokovno literaturo, pomembno za razvoj revizijske stroke. Računsko sodišče torej nima samo pristojnosti revidiranja, temveč tudi izdajanja potrdil za državne revizorske nazive ter revizijske priročnike in drugo strokovno literaturo. To nakazuje na priznanost in strokovnost institucije, ki deluje na izobraževanju, sistemizaciji in strokovnosti svojega kadra in želi doprinesti svoj del k strokovni literaturi za pomoč vsem tistim, ki so se morda znašli v revizijskem postopku, ali pa jih enostavno zanima to področje.

Nenazadnje ima Računsko sodišče pristojnosti prekrškovnega organa, ki odloča o prekrških in izreka globe. Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba računskega sodišča, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi sprejetih predpisih (ZRacS-1, 2001). Iz pregleda pristojnosti, ki jih ima Računsko sodišče po zakonu, lahko ugotovimo, da ima Računsko sodišče poleg zgoraj opisanih pristojnosti tudi pristojnost nadzora za prekrške. Računsko sodišče kljub temu ne more izdajati zavezujočih ukrepov ali sankcij za revidirance. Ob hujših nepravilnostih lahko vladi predlaga razrešitev posameznega funkcionarja, lahko pa tako kot ostali organi, Policiji poda ovadbo. Računsko sodišče je leta 2019 prejelo 395 pobud za izvedbo revizije, izdalo pa je 62 revizijskih poročil in 23 porevizijskih poročil. Obravnavalo je 112 revidirancev in napisalo skupaj 85 mnenj (28 opisnih mnenj pri revizijah smotrnosti poslovanja, 56 mnenj o pravilnosti poslovanja in o računovodskih izkazih, v 1 primeru pa je izrek mnenje zavrnilo). Od tega je bilo 18 mnenj o pravilnosti poslovanja pozitivnih, 25 mnenj s pridržkom in 13 negativnih mnenj. Računsko sodišče je napisalo tudi 123 pisnih odgovorov s katerimi so svetovali uporabnikom javnih sredstev (Računsko sodišče RS, 2020). Računsko sodišče, ki ima zaposlenih manj kot 100 ljudi, bi težko uspelo revidirati vse porabnike javnega denarja, ki jih je okoli 2.755[1]. Ob pregledu pristojnosti računskega sodišča, številu izdanih revizijskih poročil v vseh letih in povprečnem številu zaposlenih revizorjev letno, je treba upoštevati dejstvo med tem, kaj naj bi Računsko sodišče lahko naredilo (po zakonski podlagi in pričakovanju javnosti) in kaj lahko dejansko naredi (kadrovske zmogljivosti).

Računsko sodišče mora izvajati revizije v skladu s splošno sprejetimi revizijskimi načeli in pravili ter v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi, ki so objavljeni v slovenskem jeziku. Računsko sodišče mora varovati vse pridobljene podatke, ki so državne, uradne, poslovne, industrijske ali vojaške skrivnosti (ZRacS-1, 2001).

2 Procesna ureditev dejavnsoti revidiranja Računskega sodišča

Računsko sodišče samostojno določa, katere revizije bo izvedlo v posameznem obdobju. Pri načrtovanju revizij Računsko sodišče obravnava predloge poslancev delovnih teles državnega zbora, vlade, ministrstev in organov lokalnih skupnosti. V svoj načrt revizij mora vključiti najmanj 5 predlogov iz državnega zbora, od tega najmanj 2 predloga opozicijskih poslancev in najmanj 2 predloga delovnih teles DZ. Revizijski proces se prične z okvirnim načrtovanjem revizije. Predlog za uvedbo revizije je lahko podan kot predrevizijska poizvedba ali predlog za revizijo (Računsko sodišče RS, 2018d).

Predrevizijsko poizvedbo določa zakon v 26. členu in pravi, da Računsko sodišče lahko pred uvedbo revizije zahteva od uporabnika javnih sredstev takoj vsa obvestila, ki se mu zdijo potrebna, knjigovodske listine, podatke in drugo dokumentacijo in opravi druge poizvedbe, ki so potrebne za načrtovanje ali izvajanje revizije. Zahteva za predložitev podatkov mora biti izvršena v 8 dneh po vročitvi. Če uporabnik javnih sredstev zahteve ne izvrši pravočasno, se njegovo odgovorno osebo kaznuje za prekršek z globo 2.000 EUR (ZRacS-1, 2001).

Predrevizijska poizvedba ni pogoj za uvedbo revizije, temveč samo postopek, v katerem revizor pridobiva podatke za ocenitev tveganj v poslovanju uporabinka javnih sredstev. Na podlagi izbranih podatkov se potem odloči, ali bodo uporabnika predlagali za uvstritev v letni program dela računskega sodišča. Če je predlog odobren, se pripravi načrt za izvedbo predhodne revizije. Ko je poročilo o predhodni reviziji sestavljeno, se izda predlog za uvedbo revizije ali pa predlog za opustitev revizijske namere (Računsko sodišče RS, 2018d).

Revizijski postopek se začne z izdelavo podrobnega načrta. Po potrjenem načrtu pa se izda sklep o izvedbi revizije, ki je določena v programu dela računskega sodišča za izvajanje revizijskih pristojnosti. Po navedenem, se začne izvajanje revizije pri uporabniku javnih sredstev, izdaja osnutka revizijskega poročila ter razčiščevanje spornih revizijskih razkritij z revidirancem na razčiščevalnem sestanku. Nato sledi priprava predloga revizijskega poročila, ter možnost ugovora revidiranca zoper revizijsko razkritje in v tem primeru senatno delo. Ko je revizijski postopek končan, se izda revizijsko poročilo (Računsko sodišče RS, 2018d). Če so bile revidirancu razkrite pomembne nepravilnosti ali nesmotrnosti, in če v revizijskem poročilu ni navedeno, da so bili že med revizijskim postopkom sprejeti ustrezni ukrepi za odpravo le-teh, začne teči porevizijski postopek.

Revidiranec mora Računskemu sodišču predložiti odzivno poročilo, v katerem poroča o odpravljanju razkritih nepravilnosti oz. nesmotrnosti. Če revidiranec odzivnega poročila ne predloži pravočasno, se odgovorno osebo kaznuje za prekršek z globo 2.000 EUR (ZRacS-1, 2001).

Naloga Računskega sodišča je, da preizkusi verodostojnost odzivnega poročila. Če Računsko sodišče oceni, da ugotovljene nepravilnosti oz. nesmotrnosti niso zadovoljivo odpravljene, s čimer revidiranec krši obveznost dobrega poslovanja, lahko Računsko sodišče izda poziv za ukrepanje in ga naslovi organu, pristojnemu za ukrepanje zoper kršitelja. Organ mora v 30ih dneh ukrepati in o tem obvestiti Računsko sodišče. Če organ ne predloži pravočasno poročila o ukrepanju niti obrazložitve o opustitvi ukrepov, se odgovorno osebo organa kaznuje za prekršek z globo 2.000 EUR (ZRacS-1, 2001).

Če Računsko sodišče ugotovi hudo kršitev obveznosti dobrega poslovanja o tem obvesti državni zbor. Pristojno delovno telo državnega zbora lahko nato razpravlja o hudih kršitvah v prisotnosti revidiranca – kršitelja, in sprejme sklep o ukrepih zaradi hude kršitve obveznosti dobrega poslovanja (ZRacS-1, 2001).

Računsko sodišče lahko izda pristojnemu organu poziv za razrešitev odgovorne osebe in sporočilo za javnost, če pride do hude kršitve dobrega poslovanja ali če revidiranec onemogoči izvajanje revizije in če ne izvrši naloga za predložitev listin (Računsko sodišče RS, 2018d). Če tekom revidiranja Računsko sodišče utemeljeno sumi, da gre za storitev prekrška ali kaznivega dejanja, predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška ali organom pregona vloži ovadbo (ZRacS-1, 2001).

Po mnenju Ministrstva za finance in Računskega sodišča trenutno veljavni zakon ne zagotavlja več zadostnih pravnih podlag za učinkovito izvajanje nalog računskega sodišča, zato so skupaj pripravili predlog novega zakona, katerega glavni namen je pospešiti in povečati učinkovitost postopkov revidiranja pravilnosti ter smotrnosti porabe javnih sredstev. Vlada je zato 9. januarja 2020 sprejela predlog novega zakona o računskem sodišču (Slovenska tiskovna agencija, 2020).

3 Nadzor Računskega sodišča nad Policijo

Policija ima, kot organ v sestavi Mininstrstva za notranje zadeve zagotovljeno mesto med porabniki proračunskih sredstev. Vsako leto, Ministrstvo za notranje zadeve predlaga kolikšen del sredstev bo namenilo delovanju Policije in za kakšnen namen bodo sredstva porabljena. Ker je Policija neposredni porabnik javnih sredstev, ima Računsko sodišče po zakonu možnost revidiranja poslovanja tega organa. Policija z vsemi organizacijskimi enotami, kot samostojni uporabnik javnih sredstev. Policija kot celotni organ, še nikoli ni bila predmet revidiranja pravilnosti in smotrnosti poslovanja s strani Računskega sodišča.

Računsko sodišče je od leta 1996 do danes opravilo spodaj naštete revizije, ki sicer preverjajo poslovanje Ministrstva za notranje zadeve kot celoto, vendar se v nekaterih delih konkretno vežejo na policijo ali posamezne organizacijske enote policije kot organa v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. To so (Računsko sodišče RS, 2018a): 1) 1996: Selektivna revizija materialne porabe za leto 1995 na Upravi za notranje zadeve Slovenj Gradec, s poudarkom na krogotoku dokumentacije, 2) 1996: Nadzor na Ministrstvu za notranje zadeve, 3) 1996: Nadzor pri Ministrstvu za notranje zadeve, Upravi za notranje zadeve Koper, 4) 1997: Revizija investicijskega vzdrževanjna objektov v letu 1996 – proračunske postavke 5311, na Ministrstvu za notranje zadeve, 5) 1998: Nadzor materialno finančnega poslovanja Uprave za notranje zadeve Postojna za leto 1996 na Ministrstvu za notranje zadeve, 6) 1998: Nadzor pri Ministrstvu za notranje zadeve v obsegu selektivne revizije izterjave denarnih kazni, ki jih izrekajo pooblaščene uradne osebe Ministrstva za notranje zadeve, 7) 1999: Revizija nabave in vzdrževanja prevoznih sredstev v letih 1997 in 1998 na Ministrstvu za notranje zadeve, 8) 2000: Revizija pravilnosti poslovajna Ministrstva za notranje zadeve v letu 1999, 9) 2001: Revizija pravilnosti izvrševanja finančnega načrta v letu 2000 na Ministrstvu za notranje zadeve, 10) 2003: Revizija pravilnosti in smotrnosti izvajanja investicij Ministrstva za notranje zadeve, policijski postaji Ptuj in Vrhnika,11) 2003: Revizija pravilnosti uporabe službenih vozil Ministrstva za notranje zadeve v letu 2002, 12) 2006: Pravilnost poslovajna Policijske uprave Celje v letih 2003 in 2004,13) 2007: Revizija smotrnosti in pravilnosti naročil zaupne narave na Ministrstvu za obrambo in Ministrstvu za notranje zadeve v letu 2005 in prvi polovici leta 2006, 14) 2008: Revizija gospodarjenja s stanovanji v lasti Republike Slovenije v letu 2006 in prvi polovici leta 2007, 15) 2011: Revizija pravilnosti in smotrnosti pridobivanja poslovnih prostorov za potrebe Ministrstva za notranje zadeve, 16) 2014: Ocena uspešnosti uveljavljanja k ciljem in rezultatom usmerjenega proračunskega procesa ministrstev pri načrtovanju, spremljanju in poročanju o izvajanju nalog ter doseganju zastavljenih ciljev na izbranih podprogramih v okviru državnega proračuna, 17) 2014: Pošiljke odpadkov prek meja Republike Slovenije,18) 2017: Smotrnost ravnanja z nepremičninami v obdobju od 1. 1. 2014 do 30. 9. 2015.

Na spletni strani Računskega sodišča[2] med revizijami notranjih zadev najdemo tri poročila, kjer je Računsko sodišče revidiralo Policijo, in sicer:

1. Primer: Revizijsko poročilo o pravilnosti in smotrnosti izvajanja investicij Ministrstva za notranje zadeve, policijski postaji Ptuj in Vrhnika (2003)[3]

Prvi primer je kronološko najstarejši. Cilj revizije je bil podati mnenje o pravilnosti in smotrnosti izvajanja gradbenih investicij na policijskih postajah Vrhnika in Ptuj. Pri ogledu poslovnih prostorov in PGD dokumentacije je Računsko sodišče ugotovilo, da sta bila objekta funkcionalno prilagojena potrebam Policije. Pri PP Vrhnika so bili normativi upoštevani v sladu z objektivnimi možnostmi rekonstrukcije obstoječega objekta. Pri gradnji PP Ptuj ni bilo ugotovljeno bistvenih odstopanj od normativov. Pri preverjanju namenske porabe sredstev Računsko sodišče ni ugotovilo nepravilnosti. Z revizijskim preizkušanjem niso ugotovili pomembnih nepravilnosti. Tudi javno naročanje je potekalo brez nepravilnosti. Skupno mnenje je bilo pozitivno. Ker so bila priporočila Računskega sodišča tekom revizije v celoti upoštevana odzivno poročilo ni bilo potrebno.

2. Primer: Revizijsko poročilo o pravilnosti in smotrnosti Ministrstva za notranje zadeve, Policije v delu, ki se nanaša na poslovanje policijske uprave Celje (2006)[4]

V drugem primeru, v revizijskem poročilu o pravilnosti poslovanja Ministrstva za notranje zadeve, Policije v delu, ki se nanaša na poslovanje policijske uprave Celje v letih 2003 in 2004 je Računsko sodišče Republike Slovenije PU Celje o pravilnosti poslovanja izreklo mnenje s pridržkom. Ker razkrite nepravilnosti niso bile odpravljene med revizijo, je Računsko sodišče v revizijskem poročilu podalo zahtevo za predložitev odzivnega poročila. Opis nepravilnosti: PU Celje pri izbiri dobaviteljev blaga, materiala in izvajalcev storitev ni ravnala v skladu z veljavnimi predpisi s področja javnega naročanja, ker: je porabila sredstva za blago, ki ni bilo v okviru predmeta pogodbe, sklenjene na podlagi postopka javnega naročanja, ni preverila cene in kakovosti predmeta naročila z zbiranjem praviloma treh ponudb, je naknadno zbirala ponudbe, ko je bilo naročilo že oddano, je oddala naročilo dobavitelju na podlagi izdane naročilnice, pri tem pa je kumulativno presegla znesek, do katerega se lahko blago in storitve naroča z naročilnico, je pri zbiranju ponudb navedla želeno znamko blaga in s tem omejila konkurenco med ponudniki, v povabilu k oddaji ponudbe ni ustrezno podala tehničnega opisa oziroma popisa del in materiala, ter s tem pomanjkljivo opredelila predmet javnega naročanja, povečevala je vrednost glavnega naročila, ki ni posledica dodatnih del, nastalih zaradi nepredvidenih okoliščin, ter sklepala anekse k pogodbi po postopku s pogajanji brez predhodne objave.

PU Celje je s sprejetjem in realizacijo sklepov za vzpostavitev notranjih kontrol v celoti zadostila zahtevi po izboljšanju kontrolnega okolja, kar je Računsko sodišče ocenilo kot zadovoljiv popravljani ukrep.S popravljalnimi ukrepi, ki jih je Ministrstvo za notranje zadeve, Policija izkazala za nepravilnosti, povezane z oddajo javnih naročil, prevzemanjem obveznosti (sklepanju pogodb za nedoločen čas), kršenjem pravic delavcev do počitka, nenamensko rabo proračunskih sredstev (povračil stroškov izobraževanja), so bili začeti postopki, ki bodo zagotovili, da bodo odpravljene nepravilnosti, ugotovljene v revizijskem poročilu. Računsko sodišče je ocenilo, da so ukrepi, ki jih je sprejelo Ministrstvo za notranje zadeve in Policija, kot organ v sestavi ministrstva, za odpravo nepravilnosti, ugotovljenih pri poslovanju Ministrstva za notranje zadeve, Policije v delu, ki se nanaša na poslovanje policijske uprave Celje v letih 2003 in 2004, zadovoljivi.

3. Primer: Učinkovitosti poslovanja državnih organov, kamor sodi tudi Policija pri izvajanju čezmejnega pošiljanja odpadkov (2014)[5]

Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti pristojnih ministrstev in Policije pri izvajanju čezmejnega pošiljanja odpadkov. Cilj revizije je bil izrek mnenja o učinkovitosti poslovanja ministrstva, carinske uprave in Policije pri izvajanju postopkov za čezmejno pošiljanje odpadkov v obdobju od leta 2009 do leta 2011. Računsko sodišče je ocenjevalo učinkovitost poslovanja tudi Policije tako, da je iskalo odgovore na vprašanje, ali je Policija zagotovila učinkovit nadzor nad pošiljkami odpadkov prek meja Republike Slovenije.

Čezmejni promet z odpadki je posledica nezadostnih zmogljivosti za predelavo in odstranjevanje nastalih odpadkov v večini držav, pa tudi iskanja ekonomsko ugodnejših možnosti predelave ali odstranjevanja odpadkov predvsem v manj razvitih državah. Takšne cenejše možnosti se nemalokrat izkažejo za okolijsko neustrezne ali škodljive, zato so za države članice Evropske unije z Uredbo (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov natančno predpisani pogoji in postopki, ki jih morajo pošiljatelji in prejemniki pošiljk odpadkov izpolnjevati in izvesti za uvoz, izvoz ali tranzit odpadkov. Za učinkovito izvajanje načel in postopkov čezmejnega pošiljanja odpadkov morajo države članice zagotoviti številne podatke in informacije ter omogočiti njihovo izmenjavo med institucijami, pristojnimi za izvedbo posameznih postopkov. Iz podatkov statističnega urada izhaja, da je bilo v Republiki Sloveniji leta 2011 predelanih in odstranjenih 12 odstotkov odpadkov več, kot jih je bilo v tem letu na območju Republike Slovenije, vendar ministrstvo za to razliko nima ustreznega pojasnila. Podatki o čezmejnih tokovih odpadkov izhajajo iz evidenc carinske uprave, Agencije Republike Slovenije za okolje in statističnega urada.

Institucije, pristojne za nadzor čezmejnega pošiljanja odpadkov, kamor sodi tudi Policija, nadzorov niso izvajale na podlagi opravljene skupne analize tveganj. Pristojni inšpektorati, carinska uprava in Policija so nadzor nad čezmejnim pošiljanjem odpadkov načrtovali v okviru svojih pristojnosti, na podlagi parcialne analize tveganj, predvsem na podlagi ugotovitev iz predhodno opravljenih inšpekcijskih pregledov in analize prijaviteljev pošiljk odpadkov. Računsko sodišče je za odpravo ugotovljenih nesmotrnosti od ministrstva zahtevalo izvedbo popravljalnih ukrepov, ki se nanašajo na vzpostavitev rednega spremljanja podatkov o čezmejnih tokovih odpadkov, pripravo operativnih programov ravnanja z odpadki, pripravo predlogov dopolnitev in sprememb predpisov, s katerimi bi se določili vsi pogoji za izdajo soglasij ter določile sorazmerne, odvračilne in učinkovite kazni za kršitve predpisov o čezmejnem pošiljanju odpadkov, določitev predlogov kriterijev za izrekanje kazni, ki se nanašajo na kršenje Zakona o varstvu okolja, in predpisov, sprejetih na njegovi podlagi, in na izdelavo pregleda vseh postopkov čezmejnega prometa z odpadki z opredelitvijo časa ter kadrov, potrebnih za izvedbo vseh predpisanih postopkov in učinkovito izvajanje čezmejnega pošiljanja odpadkov.

Računsko sodišče je navedenim državnim organom in Policiji podalo priporočila za bolj učinkovito spremljanje podatkov o čezmejnih tokovih odpadkov, opravljenih postopkih in nadzorih čezmejnega pošiljanja odpadkov ter za sprotno izmenjavo podatkov med pristojnimi institucijami[6].

4 Razprava

Ugotovili smo, da ima Računsko sodišče pravno-formalno podlago za nadzor nad poslovanjem Policije, vendar je bila pravilnost in smotrnost poslovanja Policije oz. njene organizacijske enote – Policijske vse skupaj trikrat predmet revidiranja. Policija v celoti ni bila nikdar revidirana.

Nadalje ugotavljamo, da pregled sodne prakse kaže, da niti Vrhovno sodišče niti Ustavno sodišče še nikdar ni presojalo nadzora Računskega sodišča nad Policijo.

Na koncu pa še opozarjamo na Sporazum o rednem obveščanju o ugotovitvah revizorjev[7].

Računsko sodišče je zaradi pomislekov, da premalokrat deli svoje ugotovitve o kršitvah s Policijo, sklenilo z le-to posebni sporazum. Računsko sodišče in Policija sta ga podpisala leta 2013.

To pomeni, da Računsko sodišče določene dele revizijskih poročil skupaj s pripadajočo dokumentacijo preda policiji. Medsebojno sodelovanje naj bi pripomoglo k večji učinkovitosti obeh organov, saj bi lažje in hitrejše odkrili in preiskali vse oblike zlorab, storjenih na škodo finančnih interesov Slovenije in Evropske unije. Gre za odkrivanje in preiskovanje nezakonite porabe sredstev državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti ter evropskih sredstev (Policija, 2013).

Namen Sporazuma o medsebojnem sodelovanju je okrepiti sodelovanje med Računskim sodiščem Republike Slovenije in Policijo, kar bo pripomoglo k še boljšemu dosedanjemu sodelovanju, s tem pa tudi k doseganju večje učinkovitosti obeh organov pri opravljanju nalog iz njune pristojnosti. Okrepljeno sodelovanje se nanaša na področja odkrivanja in preiskovanja vseh oblik zlorab, storjenih na škodo finančnih interesov Slovenije in Evropske unije, to je odkrivanja in preiskovanja nezakonite porabe sredstev državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti ter evropskih sredstev.

Na Računskem sodišču so svoje poslanstvo opredelili kot “pravočasno in objektivno obveščanje javnosti o pomembnih odkritjih revizij poslovanja državnih organov in drugih uporabnikov javnih sredstev ter svetovanje, kako naj državni organi in drugi porabniki javnih sredstev izboljšajo svoje finančno poslovanje”. Res je, da je glavni namen Računskega sodišča preverjanje pravilnosti poslovanja organov, ki porabljajo javna sredstva, vendar Računsko sodišče nima velikega vpliva na nadaljnje poslovanje revidirancev ali na njihovo kazensko odgovornost za hude kršitve predpisov.

Literatura in viri

1. Ministrstvo za notranje zadeve RS. (2003). Revizijsko poročilo o pravilnosti in smotrnosti izvajanja investicij Ministrstva za notranje zadeve, policijski postaji Ptuj in Vrhnika. Ljubljana: Računsko sodišče RS. Pridobljeno na http://www.rs-rs.si/fileadmin/user_upload/revizija/1732/2030102.pdf
2. Ministrstvo za notranje zadeve RS. (2006a). Porevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih Ministrstva za notranje zadeve, Policije v delu, ki se nanaša na poslovanje Policijske uprave Celje. Ljubljana: Računsko sodišče RS. Pridobljeno na http://www.rs-rs.si/fileadmin/user_upload/revizija/512/PUCelje_porev.pdf
3. Ministrstvo za notranje zadeve RS. (2006b). Revizijsko poročilo o pravilnosti poslovanja Ministrstva za notranje zadeve, Policije v delu, ki se nanaša na poslovanje Policijske uprave Celje v letih 2003 in 2004. Ljubljana: Računsko sodišče RS. Pridobljeno na http://www.rs-rs.si/fileadmin/user_upload/revizija/513/PUCelje_PP03-04.pdf
4. Policija. (2013). Policija in Računsko sodišče podpisala sporazum o sodelovanju. Pridobljeno na https://www.policija.si/index.php/component/content/article/35-sporocila-za-javnost/70959-policija-in-raunsko-sodie-podpisala-sporazum-o-sodelovanju
5. Računsko sodišče RS. (2018a). Revizije in revidiranje – arhiv revizij. Pridobljeno na http://www.rs-rs.si/revizije-in-revidiranje/arhiv-revizij/
6. Računsko sodišče RS. (2018b). O računskem sodišču – drugi zakoni. Pridobljeno na http://www.rs-rs.si/o-racunskem-sodiscu/pravna-podlaga/drugi-zakoni/
7. Računsko sodišče RS. (2018c). O računskem sodišču – o nas. Pridobljeno na http://www.rs-rs.si/o-racunskem-sodiscu/o-racunskem-sodiscu/o-nas/
8. Računsko sodišče RS. (2018d). Revizije in revidiranje – revizijski proces. Pridobljeno na http://www.rs-rs.si/revizije-in-revidiranje/revizijski-proces/
9. Računsko sodišče RS. (2020). Poročilo o delu 2019. Pridobljeno na http://www.rs-rs.si/fileadmin/user_upload/Datoteke/Letna_porocila/Porocilo_o_delu_2019-Racunsko_sodisce_RS.pdf
10. STA. (9. 1. 2020). Vlada sprejela predlog novega zakona o računskem sodišču. Slovenska tiskovna agencija. Pridobljeno na https://www.sta.si/2715404/vlada-sprejela-predlog-novega-zakona-o-racunskem-sodiscu
11. Uprava RS za javna plačila. (2020). Seznami registriranih proračunskih uporabnikov. Pridobljeno na https://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=127
12. Ustava RS. (1991, 1997, 2000, 2003, 2004, 2006, 2013, 2016). Uradni list RS, (33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16).
13. Zakon o računskem sodišču (ZRacS-1). (2001, 2012). Uradni list RS, (št. 11/01, 109/12).

O avtorjih:

*Bojan Tičar, je doktor pravnih znanosti in profesor na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru: bojan.ticar@fvv.uni-mb.si.
**Jona Koren Fric je študentka na univerzitetnem programu varstvoslovja na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru: jona.koren@student.um.si.

Opombe:

¹ Izpostavljamo naslednje člene navedenega zakona: 20. Člen, ki ureja revizijsko pristojnost. Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev. Sem sodi tudi policija, ki je organ v sestavi MNZ. Policija lahko uporabi tudi svetovalno dejavnost Računskega sodišča, ki jo ureja 21. člen in izdane revizijske standarde ter priročnike, ki jih ureja 23. člen predmetnega zakona.
² Na primer: 13 uradnikov je bilo nepravilno razporejenih na delovna mesta, za zasedbo katerih niso izpolnjevali pogojev glede zahtevane izobrazbe; v šestih primerih so bili nepravilno prevedeni nazivi višjih upravnih in upravnih delavcev v uradniške nazive; prevedbe uradnikov niso bile izvedene na podlagi izhodiščnega količnika za delovno mesto, ki so ga delavci dejansko zasedali, pač pa glede na delovno mesto, ki so ga zasedali začasno; s tem je bil kršen Zakon o javnih uslužbencih;
³ Na primer pri dnevnih razporedih dela je bila kršena pravica delavcev do počitka, saj ni bil zagotovljen zakonsko predpisan počitek, ki v obdobju 24 ur traja nepretrgoma vsaj 11 ur; kršitev je bila ugotovljena v 52 primerih, pri 21 zaposlenih; zaposleni so v povprečju delali več̌ kot 8 ur na dan, v letu 2004 pa je v povprečju vsak zaposlen, ki je bil predmet pregleda, opravil 77 ur več̌, kot je letna obveznost, kar kaže na veliko obremenjenost zaposlenih.
⁴ Na primer: oddali so javna naročila v skupnem znesku 47.350 tisoč tolarjev, ne da bi predhodno izvedli postopke, predpisane s takrat veljavnima Zakonom o javnih naročilih in notranjim predpisom

[1] Vir: UJP, 2020

[2] Vir: http://www.rs-rs.si/ (15. 4. 2020)

[3] Vir: http://www.rs-rs.si/revizije-in-revidiranje/arhiv-revizij/revizija/revizija-pravilnosti-in-smotrnosti-izvajanja-investicij-ministrstva-za-notranje-zadeve-policijski-p/

[4] Dostopno na http://www.rs-rs.si/revizije-in-revidiranje/arhiv-revizij/revizija/pravilnost-poslovanja-policijske-uprave-celje-v-letih-2003-in-2004-404/

[5] Vir: http://www.rs-rs.si/revizije-in-revidiranje/arhiv-revizij/revizija/posiljke-odpadkov-prek-meja-republike-slovenije-117/ (15. 4. 2020)

[6] Objavljeno na http://www.rs-rs.si/revizije-in-revidiranje/arhiv-revizij/revizija/posiljke-odpadkov-prek-meja-republike-slovenije-117/

[7]Vir: https://www.policija.si/index.php/component/content/article/35-sporocila-za-javnost/70959-policija-in-raunsko-sodie-podpisala-sporazum-o-sodelovanju