TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

spremeni tako, da se glasi;

"Tožbeni zahtevek, ki se glasi:

1. Pogodba o zaposlitvi med toženko in tožnikom, sklenjena 29.8.2003 za delovno mesto namestnik poslovodje, je nezakonita in se razveljavi. Toženka je tožnika dolžna vrniti na delovno mesto poslovodje v M. od 1.7.2004 in od 1.7.2004 skleniti pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto, vse v 8 dneh pod izvršbo.

Toženka je dolžna tožniku plačati pravdne stroške z zakon z zakonskimi zamudnimi obrestmi od razsoje na prvi stopnji dalje do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo.

se zavrne."

Vsaka stranki krije sama vsaka svoje stroške postopka.

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je bila nova pogodba o zaposlitvi med tožnikom in toženo stranko, ki je bila tožniku ponujena v podpis zaradi spremembe delovnega mesta, na katerem je delal na podlagi že sklenjene pogodbe o zaposlitvi, sklenjena napako volje. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v danem primeru ni šlo za pravno relevantno grožnjo oziroma prisilo s strani tožene stranke. Grožnja, ki v bistvu predstavlja psihično prisilo, lahko vpliva na svobodno voljo sklenitelja le tedaj, če pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo povzroči pri drugi stranki utemeljen strah, tako da je zaradi tega sklenil pogodbo. Po 2. odstavku 45 člena OZ se šteje, da gre za utemeljen strah, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, telesni ali pa drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega. Zgolj seznanitev tožnika o tem, da bo v primeru, če ne bo podpisal pogodbe o zaposlitvi, lahko ostal brez zaposlitve, ne predstavlja take grožnje, ki bi lahko predstavljala psihično prisilo.

Veljavna delovno pravna zakonodaja instituta „razporejanja“ ne pozna več, zato mora delodajalec pri „razporejanju“ delavcev uporabiti institut „odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi“. Le v primeru delavčevega soglasja se lahko delovno mesto spremeni tudi s podpisom nove pogodbe o zaposlitvi ali pa z aneksom k že sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, zaradi česa ni potrebno, da bi delodajalec odpovedal prejšnjo in ponudil novo pogodbo o zaposlitvi. V danem primeru tožena stranka instituta „odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi“ ni uporabila, saj je poskušala urediti tožnikov status glede njegove „prerazporeditve“ na drugo delovno mesto s podpisom nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnik tudi podpisal. Zato je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je podpisana pogodba o zaposlitvi nezakonita zato, ker tožena stranka ni najprej odpovedala pogodbe in istočasno tožniku ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.