TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki glasi:

1. "Tožena stranka mora najkasneje v drugi TV oddaji A. po pravnomočnosti sodbe, v televizijskem mediju objaviti naslednji popravek oziroma prikaz nasprotnih dejstev, brez sprememb in dopolnitev:

"Prikaz nasprotnih dejstev družbe B. d.o.o. v zvezi z oddajo A. z naslovom "Trgovci ..." z dne 15. 5. 2025:

DRUŽBA B. d.o.o. NE TRGUJE Z DELAVCI IN NI DEL ORGANIZIRANEGA KRIMINALA

Ne drži trditev iz oddaje, da sem C. C. (za družbo B.) preprodajal tuje delavce, da sem se s to dejavnostjo ukvarjal predrzno zaradi znanstev v Policiji oz. na ministrstvu, ne drži da sem kriv za njihov pobeg.

Namreč - naša družba B. je drugim delodajalcem pomagala pri iskanju tujih delavcev, o tem je bila sklenjena pogodba in za to storitev so nam plačali dogovorjeno plačilo (tako je bilo tudi v primeru gostišča D.). Pri izvajanju te storitve je naša družba izpolnila vse formalno pravne zahteve tako izhodne matične države kot EU oz. slovenske administracije, zato noben tuj delavec ni prišel v Slovenijo nezakonito, pod prisilo, noben delavec ni bil zadrževan proti svoji volji, nobenemu delavcu nismo vzeli potnih listin (kar nenazadnje posredno izhaja tudi iz nadaljevanja oddaje, ko voditeljica povzame izjavo ene od tujih delavk, da je ob obisku inšpekcije morala po osebne dokumente v bivalnik), posledično pa noben ni bil preprodan drugemu delodajalcu.

Noben tuj delavec v naši družbi tudi ni delal preko dopustnega delovnega časa, kar nenazadnje ne izhaja niti iz izpovedi tujega delavca, zato je neresnična napoved novinarke v prispevku, da je delal tudi po 15 ur na dan.

O vseh postopkih imamo obširno dokumentacijo, vsa potrebna dovoljenja oz. odločbe smo pridobili, kar je ugotovila tudi delovna inšpekcija in vsi inšpekcijski postopki so bili zaključeni, brez ugotavljanja kršitev, ki bi pomenile izrek globe ali kakega prepovedanega ukrepa. Absurdne situacije, ki jo omenja voditeljica, tako ni povzročilo naše podjetje B. - očitanih kršitev pri nas ni bilo, zato jih tudi delovna inšpekcija ni mogla ugotoviti.

Konkretni primeri, predstavljeni v oddaji, so imeli prvo dejansko zaposlitev pri drugem delodajalcu in ne pri nas - mi smo jim samo pomagali urediti dokumentacijo, akreditacijo itd. (kar je nenazadnje potrdil tudi sam minister z izjavo, da sem deloval kot iskalec delovne sile - t.i. "head hunter", kar je legitimna storitev).

Ti tuji delavci so točno vedeli h komu prihajajo in kdo bo njihov delodajalec. Njihov izbor je opravila njihova sodržavljanka in takratna zaposlena v naši družbi B., ga. E. E., ki jim je vedno vnaprej tudi vse pojasnila, zato so bili ti delavci o vsem obveščeni, zato njihova pričevanja ne držijo.

Ne drži, da je kdorkoli (ne delodajalec ne tuji delavci) za preprodajo naši družbi karkoli plačal, ker za preprodajo sploh ni šlo, niti ne drži, da je kdorkoli za stroške prihoda naši družbi moral plačati 5.000 evrov po osebi, kar vse je v oddaji večkrat neresnično ponovljeno. Namreč: njihov dejanski prvi delodajalec nam je poravnal strošek naročene storitve po pogodbi, agenciji pa je neposredno plačal letalsko karto za tujega delavca, tj. od prevzema delovno bivalnega dovoljenja do EU.

Ostali stroški, ki so bili v oddaji napačno predstavljeni kot neko plačilo za preprodajo delavcev, so dejansko legitimni stroški tujih delavcev pred izdajo delovno bivalnih dovoljenj, ki jih poravnajo sami, saj gre za stroške, ki niso delodajalčevi, četudi bi jih lahko v naši družbi začasno krili zanje, ne bi šlo za naš strošek.

Navedbe v uvodu oddaje, ki nakazujejo, da zaradi osebnega poznanstva, izvajam nek organiziran kriminal, so popolnoma neresnične. Osebna poznanstva so pri gostincih običajna in precej široka, pa to še ne pomeni, da vplivajo na kakršenkoli drug odnos ali da so temelj nekemu nezakonitemu ravnanju.

Navedbe v oddaji, da bi imel C. C. dobre komunikacijske povezave na ministrstvu za delo, so prav tako neresnične - na navedeno ministrstvo se obračamo v zvezi z našo dejavnostjo in delom kot vsak drug državljan, ki ima pravico uporabljati upravne storitve države, med njimi je tudi dejanje pojasnil, kar izrecno opredeljuje tako Zakon o splošnem upravnem postopku kot uredba o upravnem poslovanju. Na te upravne pravice posameznika ne vpliva niti morebiten inšpekcijski postopek, niti predkazenski postopek, niti kazenski postopek, niti morebitna obsodba.

Podeljen status žrtve s trgovino z ljudmi ne pomeni, da je do kaznivega dejanja trgovine z ljudmi dejansko tudi prišlo in da je storilec prav C. C. kot odgovorni družbe B., na kar vsebina oddaje ves čas neresnično namiguje, saj gre za status, podeljen na podlagi priporočil npr. nevladne organizacije. Prav tako nisem noben storilec kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, kot je ob koncu oddaje navedla voditeljica, saj zoper mene ni bila izdana nobena sodba, niti ni bila vložena obtožnica, če pa teče kakršnakoli preiskava v zvezi z mano, pa ni mogoče govoriti o tem, kot da sem storilec.

Na koncu pa tudi ni res, da je naše podjetje od države od leta 2019 prejelo več kot 800.000 evrov plačil, subvencij in posojil - od 1. 1. 2019 smo prejeli 715.615,18 evrov takih sredstev; prav tako ni res, da je bil znesek večerje 18. 6. 2024 v naši družinski restavraciji v višini 2.700 evrov porabljen za ožjo delegacijo ministra, ki je po navedbi novinarja v prispevku oddaje obsegala zgolj nekaj ljudi (ministra, vodjo njegovega kabineta, vodjo Policije in italijanskega kolega ministra) - delegacija je obsegala dejansko 50 oseb.

B. d.o.o.

C. C., direktor"

2. Tožena stranka mora pri objavi popravka v TV oddaji A. v televizijskem mediju navesti, da gre za objavo na podlagi sodbe in citirati njen izrek, tako da vsebino popravka z naslovom prebere.

3. Tožena stranka mora popravek v televizijskem mediju objaviti v enaki TV oddaji A. ob enakem četrtkovem večernem terminu ob 20. uri, kot je bilo objavljeno izvorno obvestilo, na katerega se popravek nanaša, najkasneje v drugi redni TV oddaji A. po pravnomočnosti sodbe, ter ga na enak način objaviti (v prepisu in v znakovnem jeziku) in enako dolgo ohraniti v spletnem arhivu ob izvornem obvestilu (na vseh spletnih mestih oz. naslovih, kjer se nahaja izvorno obvestilo), da ima njegova objava enako vrednost kot obvestilo oz. prispevek, na katerega se nanaša.

4. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati pravdne stroške tega postopka, kot jih bo določilo sodišče v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, pod izvršbo; v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila."

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti njene stroške postopka v višini 949,60 EUR in njene stroške pritožbenega postopka v višini 778,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka naprej do plačila.

Tožeča stranka zahteva objavo popravka za drugo - to je fizično osebo, ki ni stranka tega postopka, in ne le zase. Na ta način je tožeča stranka oblikovala tožbeni zahtevek širše, kot sega domet njenega pravnega interesa. Pogoj aktivne legitimacije vsaj v tem delu zahtevka ni izpolnjen.

Za zavrnitev tožbenega zahtevka zadošča že, da se zahtevani popravek le v delu njegovega besedila ne omejuje več le na navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v objavljenem besedilu, temveč komentira način ravnanja avtorja in vsebino objave.