TFL Vsebine / TFLGlasnik

Vse gospodarske družbe v Sloveniji so pravne osebe in zato lahko sklepajo pravne posle tudi s svojimi delničarji. Zaradi konflikta interesov, so ti posli posebej urejeni in omejeni ter jih je potrebno razkrivati. V imenu družbe njene posle vodi uprava, ki družbo zastopa kot zakonit zastopnik. Delničarji po ZGD-1 niso ne lastniki in tudi ne upniki družbe, temveč imajo v družbi članske pravice na podlagi lastništva delnic. Med trajanjem družbe lahko delničarji dobijo od družbe le plačilo deleža v bilančnem dobičku (dividendo) in plačilo zaradi dopustne pridobitve lastnih delnic. V ZGD-1 so posebej urejena razmerja med povezanimi družbami, ki jih je potrebno razkrivati v posebnem poročilu o razmerjih s povezanimi družbami. Pripravlja se tudi sprememba ZGD-1K, ki bo implementirala direktivo EU o pravicah delničarjev. V članku so predstavljene nove določbe, ki urejajo posle s povezanimi osebami.

1 UVOD

Vse gospodarske družbe v Sloveniji so skladno z zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1)[1] pravne osebe, kar pomeni, da so lahko lastnice premičnin in nepremičnin, lahko pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti ter lahko tožijo ali so tožene.[2] Iz tega jasno izhaja, da premoženje družbe ni hkrati premoženje družbenikov (v primeru d.d. delničarjev), ampak ločeno premoženje, ki pravno pripada družbi kot samostojni pravni osebi. Družbeniki imajo stvarnopravna (lastninska) upravičenja le na poslovnem deležu v družbi (v primeru d.d. na delnici) in nikakor ne neposredno na premoženju družbe.

ZGD-1 v 168.členu definira delniško družbo kot družbo, ki ima osnovni kapital (osnovno glavnico) razdeljeno na delnice in je upnikom sama odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. ZGD-1 izrecno določa, da delničarji niso odgovorni za obveznosti družbe upnikom. Dejansko pa imajo delničarji preko svojih članskih upravljavskih pravic pomemben vpliv v družbi in zato obstaja povečano tveganje za škodljive posle med družbo in njenimi delničarji. V imenu družbe njene posle vodi uprava, ki družbo tudi zastopa kot zakonit zastopnik.

Ker so razmerja med družbo in delničarji tako pomembna, jih ZGD-1 posebej ureja v posebnem poglavju z naslovom Pravna razmerja med družbo in delničarji (členi 221. do 252). Glavna obveznost delničarjev je vplačilo emisijskega zneska vpisanih delnic na račun družbe ali ji izročiti stvarne vložke. V nadaljevanju bomo predstavili, kako zakon varuje predvsem osnovni kapital družbe in pozneje še zakonsko zaščito premoženja družbe tudi pred delničarji. Za učinkovitejšo zaščito družbe ZGD-1 natančno določa, kje, kdo, kako in kdaj je treba takšne posle razkrivati.

Delničarji po ZGD-1 torej niso lastniki premoženja družbe in izrecno tudi niso upniki družbe, saj ZGD-1 v 227. členu izrecno poudarja , da se vložki[3] ne smejo vrniti in ne obrestovati. Šele, ko družba preneha, lahko na podlagi pravice do likvidacijskega deleža delničarji dobijo vrnjena vložena sredstva.

Med trajanjem delniške družbe lahko delničarji dobijo od delniške družbe le plačilo deleža v bilančnem dobičku v skladu z ZGD-1 (dividendo) in plačilo zaradi dopustne pridobitve lastnih delnic. Posebej prepovedano je plačilo za dajatve ali storitve delničarja ali z njim povezanih družb v višini, ki presega njihovo pravo vrednost. Takšna izplačila ZGD-1 imenuje prikrito izplačilo dobička. V 233. členu ZGD-1 je urejen postopek vrnitve prepovedanih plačil. V 247. členu pa je podrobno urejeno pridobivanje lastnih delnic. Pravni posel, s katerim družba zagotovi predujem ali posojilo za pridobitev delnic, ali vsak drug posel s primerljivim učinkom, je ničen in takšne posle zakon poimenuje fiktivni posli.

Po vzgledu na nemško pravo ima ZGD-1 posebej urejena razmerja med povezanimi družbami (t.i. koncernsko pravo) v poglavju Povezane družbe v členih 527 do 562. Naj v uvodu opozorim le na posebno poročilo o odnosih do povezanih družb iz 545. člena ZGD-1, ki ga mora vsako poslovno leto pripraviti poslovodstvo odvisne družbe ter v njem podrobno navesti vse posle z obvladujočo in z njo povezanimi družbami.

Naj na koncu uvoda opozorim še na novelo ZGD-1K, s katero bo Slovenija v svoj pravni red implementirala direktivo EU o pravicah delničarjev.[4] Precejšnje spremembe bodo doživele predvsem določbe, ki urejajo posle s povezanimi osebami, kar bom v nadaljevanju tudi posebej predstavil.

2 RAZMERJA MED DELNIČARJI IN DRUŽBO OB USTANOVITVI

Delniško družbo lahko v skladu z ZGD-1 ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki sprejmejo statut. ZGD-1 pozna dva postopka ustanovitve d.d., in sicer sočasno (simultano) in postopno (sukcesivno) ustanovitev. V praksi prevladuje sočasna ustanovitev, medtem ko je postopna ustanovitev izjemno redka. Sočasna ustanovitev se izvede tako, da vsi ustanovitelji sprejmejo in podpišejo statut ter sami prevzamejo vse delnice. Ko ustanovitelji prevzamejo vse delnice, je d.d. ustanovljena. Naslednji pomemben korak v postopku ustanovitve je vplačilo delnic s strani ustanoviteljev oziroma delničarjev. To svojo obveznost lahko ustanovitelji izpolnijo z vplačilom v denarju ali s stvarnimi vložki. ZGD-1 v drugem odstavku 191. člena določa razmerje med denarnimi in stvarnimi vložki. ZGD-1 določa, da mora biti vsaj tretjina osnovnega kapitala sestavljena iz delnic, ki se vplačajo v denarju. Denarno plačilo je samo tisto plačilo, ki je opravljeno z zakonitimi plačilnimi sredstvi na račun družbe, ki se ustanavlja, pri banki. Ustanoviteljem ni potrebno vplačati denarnih vložkov v celoti, temveč mora biti pred vpisom d.d. v register vplačanih najmanj 25% njenega najmanjšega emisijskega zneska. Preostanek morajo potem delničarji vplačati na poziv poslovodstva. ZGD-1 določa posledice nepravočasnega vplačila v obliki zakonskih zamudnih obresti. Statut posamezne družbe lahko določi višjo obrestno mero in celo pogodbeno kazen. Delničarjem, ki kljub pozivu vložka ne vplačajo pravočasno, se določi dodaten rok z opozorilom, da jim bo družba po njegovem poteku odvzela delnice in izvedena plačila. Na ta način se varuje osnovni kapital d.d. Izključeni delničar je družbi še vedno odgovoren za neplačani vložek, dokler družba izdane a neplačane delnice ne proda novemu delničarju.

Več zapletov lahko nastane pri vplačilu delnic s stvarnimi vložki ali stvarnem prevzemu. Prav zaradi tega ZGD-1 v 187. členu podrobno določa, kako se v statutu določijo stvarni vložki. Statut mora tako natančno določiti predmet stvarnega vložka ali stvarnega prevzema, nadalje osebo, od katere družba predmet pridobi, in število delnic. Kot stvarni vložki ali stvarni prevzem se štejejo le tisti premoženjski predmeti ali pravice, katerih gospodarska vrednost je ugotovljiva. Družbo je potrebno zaščititi, da ne bi bila že ob ustanovitvi prikrajšana pri vplačilu v osnovni kapital, ker bi ustanovitelji vlagali družbi nepotrebne stvari ali stvari po precenjeni vrednosti. V 193. členu ZGD-1 je določena zahteva, da morajo ustanovitelji sestaviti pisno poročilo o poteku ustanovitve družbe, v katerem med drugim natančno navedejo pravne posle, s katerimi je družba pridobila stvarne vložke. Družbi mora namreč biti omogočeno trajno in prosto razpolaganje s stvarnimi vložki v celoti od trenutka vpisa družbe v register dalje. V ustanovitvenem poročilu je treba navesti tudi, v kakšnem obsegu so bile ob ustanovitvi prevzete delnice za račun člana organa vodenja ali nadzora in ali in kako si je član organa vodenja ali nadzora pridobil posebno ugodnost ali plačilo za pripravo ustanovitve. Ustanovitveno poročilo pregleda ustanovitveni revizor, ki ga imenuje sodišče, če so pri ustanovitvi z vložki sodelovali tudi člani organov vodenja ali nadzora in če so se vlagali stvarni vložki. Poseben postopek pa je predviden v 194.a členu, če se vlagajo vrednostni papirji, ki imajo tržno ceno, kjer ustanovitvena revizija ni potrebna.

Strog režim velja tudi v zvezi s posebnimi ugodnostmi in ustanovitvenimi stroški, ki se morebiti dogovorijo za posamezne delničarje ali tretje, ki aktivno vodijo ali sodelujejo v postopku ustanovitve d.d. Te ugodnosti se lahko določijo le v statutu z navedbo upravičenca teh ugodnosti.

Ustanovitelji so odgovorni družbi kot solidarni dolžniki za škodo, ki nastane zaradi netočnosti podatkov, danih v zvezi z ustanovitvijo družbe. Poleg ustanoviteljev morajo škodo povrniti tudi druge osebe, če so pri prejemu plačila, ki v nasprotju s predpisi ni bilo všteto med ustanovitvene stroške, vedele ali bi morale vedeti, da gre za namerno utajo, ali če je k tej utaji pripomogla ali s stvarnimi vložki namenoma ali iz hude malomarnosti oškodovala družbo ali tako oškodovanje omogočila (203. in 204. člen ZGD-1).

Delničarji lahko v skladu s 318. členom ZGD-1 na skupščini z navadno večino glasov sprejmejo sklep o imenovanju posebnega revizorja, ki preveri ustanovitev in s tem povezano morebitno povzročitev škode družbi. To je tudi manjšinska pravica delničarjev, ki imajo skupaj vsaj 10% osnovnega kapitala ali njihov delež v osnovnem kapitalu znaša najmanj 400.000 eur. V povezavi z oškodovanjem družbe ZGD-1 v 327. členu predvideva vložitev posebne odškodninske tožbe za povrnitev škode, ki so jo družbi v zvezi s postopkom ustanovitve povzročili ustanovitelji.

3 DOBIČEK IN DELNIČARJI (PRIKRITO IZPLAČILO DOBIČKA, VRNITEV PREPOVEDANIH PLAČIL…)

Ena najpomembnejših premoženjskih pravic delničarjev je njihova udeležba v bilančnem dobičku družbe. To vsekakor ni absolutna pravica, ki bi jo delničarji lahko vsako leto zahtevali od družbe, temveč je odvisna od poslovanja družbe in oblikovanja t.i. bilančnega dobička družbe. Uporabo čistega dobička in bilančnega dobička natančno ureja ZGD-1, še posebej 230. člen, ki natančno določa obvezno uporabo čistega dobička za zakonske namene (kritje prenesene izgube, oblikovanje zakonskih rezerv, rezerv za lastne deleže, statutarne rezerve…), kar upošteva že uprava ob sestavi letnega poročila. Po sprejemu letnega poročila, iz katerega izhaja tudi višina bilančnega dobička, pa o uporabi samega bilančnega dobička odloča izključno skupščina delničarjev. Tako skupščina lahko odloči, da se bilančni dobiček dodatno razporedi v druge rezerve iz dobička, lahko ga pusti nerazporejenega, lahko odloči, da se uporabi za druge statutarno določene namene in seveda ga lahko v celoti ali delno nameni za plačilo dividend. Deleži posameznih delničarjev v bilančnem dobičku se določijo v sorazmerju z njihovim deležem v osnovnem kapitalu. Statut lahko pooblašča poslovodstvo, da po poteku poslovnega leta izplača vmesno dividendo glede na predvideni bilančni dobiček. Za vmesno dividendo se sme izplačati največ polovica zneska, ki ostane od predvidenega čistega dobička po oblikovanju rezerv iz dobička, ki jih je treba oblikovati po zakonu in statutu. Znesek morebitnih vmesnih dividend pa prav tako ne sme preseči polovice bilančnega dobička iz prejšnjega leta. Če so delničarji prejeli nezakonite ali neupravičene dividende, jih morajo družbi vrniti, če so vedeli ali bi morali vedeti, da do teh prejemkov niso upravičeni. Po drugi strani pa imajo delničarji manjšinsko pravico (5% OK ali 400.000 eur v OK) določeno v 399. členu ZGD-1, da lahko izpodbijajo sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička, če je skupščina odločila, da se delničarjem ne deli dobiček najmanj v višini 4% osnovnega kapitala, če to po presoji dobrega gospodarstvenika ni bilo nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje. Če sodišče ugotovi, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo delitev bilančnega dobička, na zahtevo delničarjev spremeni sklep skupščine.

Delničarji so torej upravičeni do dividend kot oblike udeležbe v dobičku družbe. Nedopustno in nezakonito pa je, da bi imeli delničarji druge prikrite finančne ugodnosti od družbe. Nedopustno je zlasti plačilo za dajatve ali storitve delničarja ali z njim povezanih družb v višini, ki presega njihovo pravo vrednost in to ne glede na to, ali je bilo plačilo dano delničarju ali z njim povezani družbi ali tretjemu po njegovem naročilu. To ZGD-1 izrecno imenuje »prikrito izplačilo dobička« (3.odst. 227.člena). V 233. členu pa ZGD-1 ureja vrnitev prepovedanih plačil. Delničarji ali tretje osebe tako morajo družbi vrniti vsa plačila, ki so jih prejeli od družbe v nasprotju z ZGD-1. Kot dovoljena plačila delničarjem od družbe ZGD-1 določa plačilo deleža v bilančnem dobičku in plačilo zaradi dopustne pridobitve lastnih delnic v skladu z ZGD-1, kar bom prikazal v naslednjem poglavju.

Celoten članek je dostopen za naročnike!