Dosledna uporaba 43. člena Ustave, ob upoštevanju drugih relevantnih določb Ustave in zlasti 29. člena MKPI, bi morala pripeljati do tega, da ima vsak polnoletni slovenski državljan pravico voliti in biti voljen (aktivno in pasivno volilno pravico), kar določa 43. člen Ustave.
Ne glede na zgoraj navedeno slovenska zakonodaja omogoča odvzem volilne pravice osebam z intelektualno invalidnostjo na podlagi Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ).4 Ta v 7. členu uzakonja možnost, da se osebi, ki jo sodišče postavi pod skrbništvo in za katero ugotovi, da ni sposobna razumeti pomena, namena in učinka volitev, odvzame pravica voliti in biti voljen v državni zbor.
Postavitev odrasle osebe pod skrbništvo ureja Družinski zakonik (DZ).5 Postopek poteka pred okrajnim sodiščem v skladu z določbami Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).6 Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve na dan 3. januarja 2022 je volilna pravica odvzeta 2929 polnoletnim državljanom Republike Slovenije.7 Med 3. januarjem in 10. februarjem 2022 je bila v 29 delovnih dneh odvzeta volilna pravica 87 državljanom, kar pomeni, da je bila v povprečju vsak dan odvzeta volilna pravica točno trem državljanom.8
Ureditev, ki omogoča odvzem volilne pravice osebam z intelektualno invalidnostjo, ni v skladu z 8. členom Ustave, ki določa, da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. ZVDZ bi moral biti skladen z MKPI, pa ni tako.
Pravica do sodelovanja v političnem življenju je mednarodno priznana človekova pravica. Prvi instrument človekovih pravic, ki se nanaša na politično udeležbo, je Splošna deklaracija o človekovih pravicah,9 ureja jo tudi Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah.10 Priznani tuji strokovnjaki, ki se ukvarjajo s pravicami oseb z invalidnostjo, menijo, da je treba tem osebam v največji možni meri izrecno zagotoviti enako volilno pravico kot preostalemu prebivalstvu. Osebe z invalidnostjo sicer na splošno kažejo nižjo stopnjo politične učinkovitosti, kar vpliva na nižjo stopnjo njihove politične udeležbe. Običajno imajo osebe z invalidnostjo manj sredstev za politično udeležbo, vključno z nižjo povprečno stopnjo izobrazbe in dohodka. Pogosto porabijo večino časa, denarja in energije za zadeve, povezane z invalidnostjo, kar še zmanjša njihovo sposobnost sodelovanja v politiki. Pogosto je ukvarjanje oseb z invalidnostjo s politično dejavnostjo omejeno tudi zaradi njihovih oviranosti in večje ali manjše socialne izolacije.11
Sposobnost imeti in izraziti mnenje ter posredovati to mnenje drugim z dejanji, ki so spoštljiva do drugih, ki jih vodi zavest in so v mejah moralno sprejemljivega, je bistvo svobode. Svoboda mišljenja ter pravica do izražanja, združevanja in mirnega zbiranja sta temelja, na katerih je zasnovana demokratična družba. Pravica voliti in biti voljen (aktivna in pasivna volilna pravica) pomembno vpliva na življenje oseb z invalidnostjo, saj jim omogoča, da enako kot druge osebe polnopravno in učinkovito sodelujejo v demokratičnem procesu. Osebe z invalidnostjo prek glasovanja uveljavijo svojo osebno avtonomijo. So samostojne osebnosti. Volilna pravica ni omejena zgolj na formalno možnost izvajanja te pravice. Države morajo osebam z invalidnostjo skladno z MKPI zagotoviti možnost, da to pravico izvršujejo enakopravno z drugimi upravičenci. Sprejeti morajo pozitivne ukrepe, da zagotovijo dostopno fizično okolje, v katerem lahko osebe z invalidnostjo uveljavljajo svojo volilno pravico.12 V skladu z 29. členom MKPI države pogodbenice zagotavljajo osebam z invalidnostjo politične pravice in možnosti, da jih uživajo enako kot drugi, ter se zavezujejo, da invalidom enako kot drugim zagotavljajo učinkovito in polno sodelovanje v političnem in javnem življenju neposredno ali s svobodno izbranimi zastopniki, vključno s pravico in možnostjo, da volijo in so izvoljeni, med drugim tako, da: zagotavljajo, da so volilni postopki, sredstva in gradivo ustrezni, dostopni, lahko razumljivi in uporabni; varujejo pravico oseb z invalidnostjo, da na volitvah in referendumih volijo tajno in brez zastraševanja, kandidirajo na volitvah in učinkovito opravljajo naloge in javne funkcije na vseh ravneh oblasti, ter jim po potrebi omogočajo uporabo podpornih in novih tehnologij; osebam z invalidnostjo kot volilcem zagotavljajo svobodno izražanje volje in jim v ta namen po potrebi in na njihovo zahtevo pri izražanju volje na volitvah omogočajo pomoč osebe po njihovi izbiri; dejavno spodbujajo ustvarjanje okolja, v katerem lahko osebe z invalidnostjo učinkovito in polno sodelujejo pri upravljanju javnih zadev brez diskriminacije in enako kot drugi, ter spodbujajo njihovo sodelovanje pri javnih zadevah.13
Odbor za pravice oseb z invalidnostjo (OPI), ki nadzoruje, kako države pogodbenice uresničujejo MKPI, in zlasti v splošnih komentarjih tolmači vsebino MKPI, je v Splošnem komentarju št. 1 k 12. členu konvencije o enakem priznanju pred zakonom14 ter v Splošnem komentarju št. 6 o enakosti in nediskriminaciji nedvomno izrazil mnenje, da omejitev volilne pravice na podlagi duševne invalidnosti pomeni diskriminacijo na podlagi invalidnosti. Nobena omejitev volilne pravice zaradi invalidnosti ni dopustna.15
Pravico do udeležbe v političnem življenju je OPI obravnaval v zadevi Zsolt Bujdosó, Jánosné Ildikó Márkus, Viktória Márton, Sándor Mészáros, Gergely Polk in János Szabó proti Madžarski.16 Gre za osebe z duševno motnjo, ki jih je sodišče postavilo pod skrbništvo, sočasno pa jim je bila avtomatsko odvzeta volilna pravica. Zaradi omejitve pravne sposobnosti vlagatelji niso mogli sodelovati ne na madžarskih parlamentarnih ne na lokalnih volitvah in so bili tudi v času vložitve sporočila brez volilne pravice. Odbor je ugotovil, da predpis, ki sodiščem omogoča, da osebam z duševno motnjo odvzamejo aktivno in pasivno volilno pravico, pomeni kršitev točke a 29. člena MKPI, ki določa pravico invalidov do sodelovanja v političnem in javnem življenju.17 Opozoril je, da določba točke a 29. člena MKPI ne določa nobene razumne omejitve ali izjeme pri uresničevanju volilne pravice. Če država volilno pravico omeji na podlagi zaznane ali dejanske psihološke ali duševne invalidnosti, četudi se omejitev opravi na podlagi pregleda posameznika, je to skladno z 2. členom MKPI diskriminacija na podlagi invalidnosti. Zakonodaja, ki sodišču dovoljuje, da osebam z invalidnostjo odvzame volilno pravico, krši točko a 29. člena MKPI. Ugotavljanje, ali je nekdo sposoben izvrševati volilno pravico, zato po mnenju OPI ni legitimno, niti se z njim ne sledi sorazmernemu cilju varstva integritete političnega sistema države pogodbenice.
OPI je leta 2018 v poročilu o Sloveniji18 izrazil zaskrbljenost zaradi uresničevanja pravice oseb z invalidnostjo do sodelovanja v političnem in javnem življenju. Sloveniji je priporočil, naj zagotovi volilno pravico vsem osebam, ne glede na njihovo invalidnost ali drugo oviranost, ter jim omogoči podporno odločanje, pri čemer vsem osebam z invalidnostjo, ne glede na njihovo oviranost, zagotovi dostop do volilnih gradiv javnih zadev.
Pomemben pravni okvir za odločanje o katerikoli človekovi pravici je v Sloveniji Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP),19 ki je bila prva mednarodna pogodba, katere namen je bil zaščititi široko paleto civilnih in političnih pravic, tako v obliki pogodbe, zavezujoče za države pogodbenice, kakor tudi z vzpostavitvijo sistema za nadzor nad uresničevanjem pravic na nacionalni ravni.20 EKČP ne ureja izrecno pravic oseb z invalidnostjo. Ker pa imajo vse določbe EKČP splošno veljavo, se nanašajo tudi na te osebe. Poudariti je treba, da imata EKČP in MKPI različno področje uporabe ratione materiae, kot tudi različno geografsko območje uporabe. MKPI je splošna mednarodna konvencija, sprejeta pod okriljem Združenih narodov, namenjena je varstvu pravic oseb z invalidnostjo na vseh področjih. EKČP je bila sprejeta v okviru Sveta Evrope in velja za članice te regionalne organizacije, namenjena je zgolj varstvu državljanskih in političnih pravic.21 Omenimo naj še, da je EU pogodbenica MKPI, medtem ko ni pogodbenica EKČP, so pa vse države članice EU pogodbenice EKČP.
Kar zadeva odvzem volilne pravice osebam z intelektualno invalidnostjo, Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) nima enakega stališča kot OPI. Doslej je obravnavalo nekaj primerov s tega področja. V zadevi Alajos Kiss proti Madžarski22 je razsodilo, da je prišlo do kršitve 3. člena Protokola št. 1 k EKČP, saj odvzem volilne pravice brez individualnega sodnega vrednotenja, samo na podlagi duševne invalidnosti, zaradi katere je treba osebo postaviti pod skrbništvo, ni ukrep, ki bi bil združljiv z legitimnimi razlogi za avtomatičen odvzem volilne pravice. Sodišče je zlasti poudarilo, da mora imeti država zelo tehtne razloge pri uporabi omejitev temeljnih pravic posebno ranljivih skupin v družbi, kot so osebe z duševno motnjo.23
Iz novejše prakse ESČP je mogoče sklepati, da ostaja pri stališču, da odvzem volilne pravice zaradi intelektualne invalidnosti v individualnih primerih, o katerih odloči sodišče, ni kršitev volilne pravice. V dveh sodbah iz leta 2021 je ESČP ugotovilo, da državi nista kršili volilne pravice pritožnikov. V zadevi Strøbye in Rosenlind proti Danski24 je ESČP razsodilo, da ni bilo kršitve 3. člena Protokola št. 1 k EKČP. V sodbi v primeru Caamaño Valle proti Španiji25 je sodišče ugotovilo, da gre pri zahtevi, da lahko pri javnih zadevah sodelujejo samo državljani, ki so sposobni razumeti posledice svojih dejanj in sprejemati zavestne odločitve, za legitimen cilj, ki mu nacionalna sodišča lahko sledijo.
ESČP je obravnavalo tudi pritožbo zoper Slovenijo, ki zadeva volilno pravico. V zadevi Toplak in Mrak proti Sloveniji26 je razsodilo, da je slednja diskriminirala osebi z invalidnostjo Franca Toplaka in Iztoka Mraka, saj jima Vrhovno in Ustavno sodišče nista omogočili, da bi pred glasovanjem zahtevala prilagoditve volišča.
Vprašanje odvzema volilne pravice je obravnaval tudi Zagovornik načela enakosti, in sicer v posebnem poročilu iz leta 2019 o zapostavljenosti oseb z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi pri uživanju volilne in drugih državljanskih pravic. Povod za to so bile volitve v Evropski parlament (EP) maja 2019. Zagovornik ni proučil vprašanja onemogočanja glasovanja le na volitvah v EP, ampak tudi v primeru volitev v državni zbor. Opozarja, da veljavna ureditev odvzemov volilne pravice nasprotuje prepovedi neposredne diskriminacije zaradi invalidnosti.28
Ker je Evropska unija od januarja 2011 dalje zavezana spoštovati MKPI, Zagovornik meni, da tudi primarnega prava EU (Listina EU o temeljnih pravicah29 in Pogodba o delovanju Evropske unije30) ni mogoče razlagati drugače kot skladno z MKPI tako, da te pravice varuje v enaki meri. Agencija EU za temeljne pravice (FRA) spremlja odvzeme in druge ovire v postopkih za uresničevanje volilne pravice.31 Odvzeme volilne pravice v svojih letnih poročilih uvršča med glavne »izzive« v EU pri uresničevanju pravic oseb z invalidnostmi do politične participacije. Problem odvzemov volilne pravice je po mnenju Zagovornika torej znan in je bil državi večkrat predočen prek mednarodnih nadzornih mehanizmov prava človekovih pravic (OPI in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi32).33
Odvzem volilne pravice osebam z intelektualno invalidnostjo ob upoštevanju MKPI, ki vsebuje najsodobnejša načela varstva človekovih pravic oseb z invalidnostjo, pomeni diskriminacijo. Dejstvo, da praksa ESČP ne podpira tega stališča, ne bi smelo biti ovira, da se v Sloveniji v prihodnje odpravi možnost odvzema volilne pravice osebam, ki so postavljene pod skrbništvo. Slovenija bi kot pogodbenica MKPI morala spoštovati njen 29. člen tako, kot jo je že pozval OPI. Ne samo to ‒ Slovenija se je s tem, ko je ratificirala MKPI, skladno s 4. členom konvencije, ki določa splošne obveznosti, zavezala, da bo sprejela ustrezne zakonodajne, upravne in druge ukrepe za uresničevanje pravic, ki jih priznava ta konvencija, in tudi, da bo sprejela ustrezne ukrepe, vključno z zakonodajnimi, za spremembo ali odpravo veljavnih zakonov, predpisov, navad in ravnanj, ki so diskriminacijski do oseb z invalidnostjo. To pomeni, da bi morala vsem osebam, ne gleda na njihovo invalidnost, omogočiti, da imajo volilno pravico. Naslednji korak bi bil, da se osebam z invalidnostjo omogočita podporno odločanje in dostopnost volitev.
V zvezi z volilno pravico osebe z invalidnostjo pred Vrhovnim sodiščem RS poteka postopek, ki ga je po svojih zakonitih zastopnikih sprožila polnoletna oseba z invalidnostjo, za katero je bila staršema po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih podaljšana roditeljska pravica, hkrati pa je bila tej osebi odvzeta volilna pravica. Revizija je bila dovoljena s sklepom X DoR 135/2019-3 z dne 22. januarja 2020 glede vprašanja: »Ali imajo vsi polnoletni državljani volilno pravico voliti poslanke in poslance v Evropski parlament ne glede na morebitno invalidnost in ne glede na morebitne odločitve sodišč o odvzemu volilne pravice na podlagi drugega in tretjega odstavka 7. člena ZVDZ?«
O zadevi bi naj Vrhovno sodišče odločalo marca 2022.34 Če bo menilo, da je omenjeni člen ZVDZ protiustaven, lahko v skladu s 23. členom Zakona o ustavnem sodišču prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti.
Da bi spodbudila družbeno razpravo o tem vprašanju, je Zveza Sonček podala pobudo za spremembo ZVDZ tako, da odvzem volilne pravice osebam, postavljenim pod skrbništvo, ne bi več bil mogoč. S tem bi se Slovenija pridružila številnim evropskim državam (Avstrija, Italija, Hrvaška, Nemčija, Španija, Slovaška, Francija, Švedska, Finska, Irska, Nizozemska in Latvija), ki so ta cilj že dosegle.
Vprašanje skladnosti 7. člena ZVDZ z Ustavo in MKPI je izjemno pomembno. Trenutno osebe z invalidnostjo, ki jim je bila ob podaljšanju roditeljske pravice ali postavitvi pod skrbništvo odvzeta volilna pravica, v bistvu nimajo učinkovitega pravnega sredstva, da do državnozborskih ter nenazadnje lokalnih in predsedniških volitev pridobijo volilno pravico, ki se po določbah MKPI v nobenem primeru ne sme omejevati ali izključevati. Osebe z intelektualno invalidnostjo, ki jim je povečini poleg volilne pravice odvzeta tudi poslovna sposobnost, brez skrbnika niso sposobne zavarovati svoje pravice. Zato je možnost uporabe pravnih sredstev zanje bolj teoretična kot dejanska in zato neučinkovita.
Tako se pokaže, da gre pri vprašanju odvzema volilne pravice osebam z intelektualno invalidnostjo za temeljno vprašanje varstva pred diskriminacijo, na katerem temeljita slovenska Ustava in MKPI ter vsi pomembnejši instrumenti mednarodnega prava o človekovih pravicah. Uresničevanje načela enakega obravnavanja je temeljno izhodišče, brez katerega ni mogoče govoriti o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Če gre za uresničevanje volilne pravice na lokalni ravni in pravice do volitev v Evropski parlament, se postavi vprašanje skladnosti slovenske ureditve s pravom Evropske unije, zlasti z Listino EU o temeljnih pravicah.
Zato je dobrodošla novica, da je Zagovornik načela enakosti v okviru pristojnosti, ki jih ima na podlagi Zakona o varstvu pred diskriminacijo, na podlagi pobude Zveze Sonček v zvezi s spremembo ZVDZ uvedel postopek za oceno diskriminatornosti.
1 Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.
2 Zakon o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov (Ur. l. RS, št. 47/08).
3 V prispevku namesto izraza invalid uporabljam izraz oseba z invalidnostjo (intelektualno ali telesno). V Sloveniji je v splošni uporabi pojem invalid. Slednjega vsebuje zakonodaja, ki zadeva položaj oseb z invalidnostjo. V sodobnem pravu človekovih pravic, ki se odraža zlasti v Konvenciji o pravicah oseb z invalidnostjo (Convention on the Rights of Persons with Disabilites), se je uveljavil pojem oseba z invalidnostjo. Gre za napredno pojmovanje, ki je odraz socialnega modela invalidnosti in tudi modela, po katerem so pravice oseb z invalidnostjo človekove pravice. Glej Murgel, J.: Varstvo pravic oseb z invalidnostjo v mednarodnem in slovenskem pravu s pregledom sodne prakse. Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2020, str. 25–44.
4 Ur. l. RS, št. 109/06 in nasl.
5 Ur. l. RS, št. 15/17 in nasl.
6 Ur. l. RS, št. 16/19.
7 Informacija je bila pridobljena v Sončku – Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije, so. p., od Ministrstva za notranje zadeve, dokument št. 090-143/2021/5 (13-03), 5. januar 2022.
8 Ibid., dokument št. 090-143/2021/8 (13-03090-143/2021/5 (13-03), 17. februar 2022.
9 United Nations, The Universal Declaration of Human Rights, https://www.un.org/en/universal-declaration-human-rights/>. Deklaracija v slovenskem jeziku: https://www.ohchr.org/EN/UDHR/Documents/UDHR_Translations/slv.pdf (3. 1. 2022).
10 Varuh človekovih pravic: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZZ/Dokumenti/multilaterala/clovekove-pravice/porocila-SLO-po-instrumentih-oclovekovih- pravicah/9b7da27d8d/Mednarodnipakt_drzavljanskih_politicnih_pravicah.pdf (3. 1. 2022). Glej Ur. l. RS, št. 35/92 – MP, št. 9/92.
11 Schur, L.: Toward Inclusion. Political and social participation of people with disabilities. V Blanck, P., Flynn, E. (ur.): Routledge Handbook of Disability Law and Human Rights, Routledge, London & New York 2017, str. 124–126.
12 Schur, L., naved. delo, str. 112.
13 Kar vključuje tudi: sodelovanje v nevladnih organizacijah in združenjih, ki delujejo v javnem in političnem življenju države, ter pri dejavnostih in upravljanju političnih strank; ustanavljanje in vključevanje v invalidske organizacije, ki zastopajo osebe z invalidnostjo na mednarodni, državni, regionalni in lokalni ravni.
14 V 48. in 49. točki Splošnega komentarja države pogodbenice poziva k vključevanju oseb z invalidnostmi v volilne procese. Meni, da vsebina 29. člena MKPI pomeni, da posameznikova sposobnost odločanja (angl. decision-making ability) ne more biti opravičljiv razlog za odvzem aktivne ali pasivne volilne pravice osebam z invalidnostmi. Več o tem: General comment No 1 (2014), Article 12: Equal recognition before the law, CRPD/C/GC/1, sprejet 11. aprila 2014, https://tbinternet.ohchr.org/_ layouts/treatybodyexternal/Download.aspx?symbolno=CRPD/C/GC/1&Lang=en.
15 Du Plessis, Ilze Grobleaar, Njau Jehoshaphat: Article 29. Participation in Political and Public Life. V Bantekas, I., Ashley Stein, M., Anastasiou, D. (ur.): The UN Convention on the Rights of Persons with Disabilities. A Commentary, Oxford University Press, New York 2018, str. 845; in Cera, R.: Article 29 [Participation in Political and Public Life] (2017). V Della, Fina, V., Cera, R., Palmisano, G. (ur.): The United Nations Convention on the Rights of Persons with Disabilities. A Commentary, Springer International Publishing AG, Cham, str. 530.
16 CRPD, Zsolt Bujdosó, Jánosné Ildikó Márkus, Viktória Márton, Sándor Mészáros, Gergely Polk and János Szabó v. Hungary, Communication No. 4/2011, 16 October 2013, CRPD/C/10/D/4/2011.
17 Odbor je opozoril, da mora v skladu z 29. členom MKPI država pogodbenica prilagoditi svoje volilne postopke tako, da zagotovi, da so ti »ustrezni, dostopni in razumljivi ter uporabni« in po potrebi osebam z invalidnostjo nudijo tudi pomoč pri glasovanju. S tem država pogodbenica zagotovi, da osebe z motnjami v duševnem razvoju volijo na enakopraven način kot drugi volilni upravičenci, hkrati pa je spoštovana tajnost glasovanja.
18 Odbor je na svoji 386. seji 5. marca 2018 sprejel Sklepne ugotovitve glede uvodnega poročila Slovenije (CRPD/C/SVN/CO/1), glej zlasti 49. in 50. točko, glede vračanja popolne poslovne sposobnosti pa pripombe k izvajanju 12. člena konvencije. Sklepne ugotovitve glede uvodnega poročila Slovenije o izvajanju Konvencije o pravicah invalidov: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZZ/Dokumenti/multilaterala/clovekove-pravice/porocila-SLO-po-instrumentih-o-clovekovih-pravicah/ CRPD-sklepne-ugotovitve.pdf (3. 1. 2022). Besedilo je v slovenskem jeziku dostopno v Rednem letnem poročilu Zagovornika načela enakosti za leto 2018, str. 167 in nasl., www.zagovornik.si.
19 Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (Ur. l. RS – MP, št. 7/94).
20 Gomien, D.: Kratek vodič po Evropski konvenciji o človekovih pravicah, Ministrstvo za pravosodje, Center za izobraževanje v pravosodju, Ljubljana 2009, str. 16.
21 Izjema je Protokol št. 1 v zvezi z lastninsko pravico in pravico do izobraževanja. Isti protokol v 3. členu določa pravico do svobodnih volitev. Broderick, A., Ferri, D.: International and European Disability Law and Policy: Text, Cases and Materials, Cambridge University Press, Cambridge, New York 2019, str. 427.
22 European Court of Human Rights (ECtHR), Alajos Kiss proti Hungary, št. 38832/06, sodba z dne 20. maja 2010.
23 Glej še zadevi Gascsi proti Madžarski (št. 62924/10, sodba z dne 23. septembra 2014) in Harmati proti Madžarski (št. 63012/10, sodba z dne 21. oktobra 2014).
24 ECtHR, Strøbye in Rosenlind proti Danski, št. zahtevkov 25802/18 in 27338/18, sodba z dne 2. februarja 2021.
25 ECtHR, Caamaño Valle proti Spain, št. 38832/06, sodba z dne 11. maja 2021.
26 ECtHR, Toplak in Mrak proti Slovenia, št. 34591/19 in 42545/19, sodba z dne 26. oktobra 2021.
27 Več o Zagovorniku glej https://www.zagovornik.si/.
28 Informacije, posredovane od Zagovornika načela enakosti, 12. maj 2020, št. 0705-24/2020/6, arhiv avtorice.
29 Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2012/C 326/02), UL EU C 326/391.
30 Prečiščeni različici Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL EU C 202.
31 Več o tem v študijah The right to political participation of persons with disabilities: human rights indicators (2014) in Legal capacity of persons with intellectual disabilities and persons with mental health problems (2013); v slovenskem jeziku sta dostopna povzetka Pravica invalidov do političnega udejstvovanja in Pravna sposobnost oseb z motnjami v duševnem razvoju in oseb s težavami v duševnem zdravju (https://fra.europa.eu/en/publication/2014/right-political-participationpersons- disabilities-human-rights-indicators in https://fra.europa.eu/en/publication/2013/legal-capacity-persons-intellectual-disabilities-and-persons-mentalhealth- problems).
32 Končno poročilo misije OVSE/ODIHR za ocenjevanje volitev, predčasne volitve v Državni zbor 3. junija 2018, str. 6 in 20, v slovenščini dostopno na https://www.osce.org/sl/odihr/elections/slovenia/400523?download=true.
33 Informacije, posredovane od Zagovornika načela enakosti 12. maja 2020, št. 0705-24/2020/6. Glej tudi stališča Zagovornika v zvezi s predlogom sprememb Zakona o lokalnih volitvah: https://www.zagovornik.si/wp-content/uploads/2020/12/Priporocilo-Zagovornika-nacela-enakosti-glede-osnutka-Zakona-o-spremembah-in. pdf.
34 Zadeva se vodi pod opr. št. X Ips 29/2021.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik
Dodatni članki