TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 3/2011 z dne 1. 9. 2011 in sodba Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka v Murski Soboti, št. Pd 213/2007 z dne 26. 10. 2010 se razveljavita in zadeva se vrne Delovnemu sodišču v Mariboru, Oddelku v Murski Soboti, v novo odločanje. Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 374/2011 z dne 14. 7. 2011 in sodba Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka v Murski Soboti, št. Pd 219/2007 z dne 23. 2. 2011 se razveljavita in zadeva se vrne Delovnemu sodišču v Mariboru, Oddelku v Murski Soboti, v novo odločanje. Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 2/2011 z dne 14. 7. 2011 v zvezi s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka v Murski Soboti, št. Pd 16/2008 z dne 26. 10. 2010 se zavrne.

Razlaga sodišč, po kateri je treba tudi za pritožnici, ki sta le kratek čas pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delali s krajšim delovnim časom, sicer pa sta bili zaposleni s polnim delovnim časom, kot osnovo za odmero odpravnine uporabiti njuno povprečno plačo v zadnjih treh mesecih zaposlitve, to je plačo za krajši delovni čas, pomeni različno obravnavo delavcev v bistveno enakih položajih. Položaj takšnega delavca je namreč z vidika prispevka k delu delodajalca, na katerem med drugim temelji priznanje pravice do odpravnine, v bistvenem enak položaju delavca, ki je bil celotno obdobje zaposlitve pri delodajalcu zaposlen s polnim delovnim časom in se mu odpravnina odmeri od plače za polni delovni čas. Za enako obravnavo različnih položajev bi morala imeti sodišča razumen razlog, ki pa ni izkazan. Glede na to je bila z izpodbijanimi sodbami kršena pravica do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Stališče sodišč, da je treba pri odmeri odpravnine delovnega invalida s pravico do razporeditve na drugo ustrezno delo upoštevati le njegovo dejansko plačo v zadnjih treh mesecih zaposlitve, ni očitno napačno. O kršitvi pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave pa v zvezi s to pritožnico ni mogoče govoriti že iz razloga, ker ni izkazala, da je po razporeditvi na drugo ustrezno delo zaradi invalidnosti dejansko prejemala nižjo plačo kot na prejšnjem delovnem mestu in bila posledično prikrajšana pri odmeri odpravnine.