TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da tožena stranka na trditve tožeče stranke iz njene prve pripravljalne vloge ni odgovorila in je zato na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP pravilno štelo trditve tožeče stranke za dokazane. Iz tega razloga sodišču prve stopnje ni bilo treba izvajati naroka. Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine trdila, da je bila terjatev v višini 300,00 EUR plačana preko verižnih kompenzacij in da bo to dokazala z zaslišanjem priče in predstavnikom tožeče stranke ter da bo naknadno predložila podpisane kompenzacije. Tožeča stranka je v prvi pripravljalni vlogi toženkine ugovorne trditve zanikala ter predložila dokazne listine s tem v zvezi. Tožena stranka kljub pozivu sodišča prve stopnje, naj na trditve tožnice odgovori ter predloži dokaze za svoje trditve, tega ni storila, s tem pa se šteje, da je priznala vsa dejstva tožnice iz njene prve pripravljalne vloge (214. člen ZPP), kar ji je v sodbi že pojasnilo sodišče prve stopnje.

Poleg tega je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, zakaj ni izvedlo naroka. Glede na molk toženke in s tem priznanje trditev tožnice je lahko odločilo na podlagi listinskih dokazov, nobena stranka pa ni zahtevala izvedbe naroka. Dokazni predlog za zaslišanje (zakonitega zastopnika stranke oziroma priče) ne pomeni tudi izrecne zahteve za izvedbo naroka, kot jo določa drugi odstavek 454. člena ZPP. V sodni praksi se je ustalilo stališče, da mora biti zahteva za opravo naroka v sporu majhne vrednosti izrecno podana. Ni namreč nujno, da bo oziroma bi sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.