TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. UVOD

V prispevku obravnavamo problematiko obdavčitve posameznih vrst dohodkov članov poslovodstva in nadzornih svetov, poglobljeno pa obdavčitev zavarovanj odgovornosti organov vodenja in nadzora. Zaradi omejenosti prostora se v prispevku osredotočamo zgolj na ureditev prejemkov v delniški družbi, z davčnega vidika pa podrobneje obravnavamo le nekatere prejemke članov poslovodstva in nadzornih svetov, pri čemer proučimo ureditev, kot velja za davčne rezidente Republike slovenije. Pomembno je, da je davčna obravnava prejemkov poslovodstva (direktorjev) družb z omejeno odgovornostjo praktično enaka davčni obravnavi prejemkov članov uprave delniške družbe, davčna obravnava članov nadzornega sveta družbe z omejeno odgovornostjo pa enaka davčni obravnavi članov nadzornega sveta delniške družbe. V uvodnem delu najprej na kratko pojasnimo značilnosti korporacijskega in pogodbenega razmerja organov vodenja in nadzora, v nadaljevanju predstavimo tipične prejemke posameznih članov organov vodenja in nadzora ter njihovo obdavčitev, pa tudi izzive pri tem.

2. ZNAČILNOSTI RAZMERJA ORGANOV VODENJA IN NADZORA Z DRUŽBO (KORPORACIJSKI IN POGODBENI VIDIK)

V tem poglavju so predstavljeni ključni korporacijski pravni in pogodbeni vidiki razmerij gospodarskih družb z organi vodenja in nadzora, pomembni za nadaljnje razumevanje davčnih posledic prejemkov članov teh organov. Organi vodenja ali nadzora v delniški družbi so uprava, upravni odbor in nadzorni svet.¹

2.1. Uprava – korporacijski in pogodbeni vidik

Člani uprave so z družbo, ki jo vodijo, v posebnem korporacijskem pravnem razmerju, katerega vsebino določa zlasti zakon o gospodarskih družbah (v nadaljnjem besedilu: ZGD-1), podrobneje pa je vsebina tega korporacijskega pravnega razmerja urejena v splošnih aktih družbe.² Z imenovanjem in s prevzemom funkcije član uprave vstopi v korporacijsko razmerje z družbo. Člana uprave imenuje in razrešuje pred potekom mandata nadzorni svet družbe. Nadzorni svet lahko imenuje enega ali več članov uprave, pri čemer mora število članov določiti statut.³ ZGD-1 predpisuje minimalne pogoje za člane uprave.⁴ Član uprave se lahko imenuje za mandatno obdobje, ki je določeno v statutu, vendar ne more biti daljše od šest let, in je lahko ponovno imenovan.⁵ Ključna pristojnost uprave (oz. člana uprave), ki jo določa korporacijska zakonodaja, je, da uprava samostojno in na lastno odgovornost vodi posle družbe⁶ ter zastopa in predstavlja družbo.⁷ V razmerju do nadzornega sveta uprava zlasti redno poroča o načrtovani poslovni politiki in drugih načelnih vprašanjih poslovanja, donosnosti družbe, še posebej o donosnosti lastnega kapitala, poteku poslov, še posebej o prometu in finančnemu stanju družbe in poslih, ki lahko pomembno vplivajo na donosnost ali plačilno sposobnost družbe.⁸ V razmerju do skupščine uprava na zahtevo skupščine pripravlja ukrepe iz pristojnosti skupščine, pogodbe in druge akte, za veljavnost katerih je potrebno soglasje skupščine, in uresničuje sklepe, ki jih sprejema skupščina.⁹

Poleg korporacijskega razmerja z družbo so člani uprave z družbo tudi v pogodbenem razmerju. Član uprave lahko z družbo, ki jo v tem primeru zastopa predsednik nadzornega sveta,¹⁰ sklene posebno civilnopravno pogodbo o opravljanju funkcije člana uprave,¹¹ s katero se določijo pravice in obveznosti člana uprave, ki niso določene z ZGD-1. K pogodbi mora dati soglasje nadzorni svet, sicer mora član uprave vrniti koristi iz pogodbe.¹² Član uprave pa lahko z družbo sklene tudi pogodbo o zaposlitvi, na podlagi katere vstopi z družbo v delovno razmerje.13 Ena najpomembnejših sestavin teh pogodb pa je prav določitev prejemkov člana uprave.¹⁴

2.2. Nadzorni svet – korporacijski in pogodbeni vidik

Član nadzornega sveta opravlja korporacijsko pravno funkcijo članstva v organu kapitalske družbe. Z imenovanjem in prevzemom funkcije član nadzornega sveta vstopi v korporacijsko razmerje z družbo, ki je pravno urejeno s korporacijsko zakonodajo (zlasti ZGD-1). Člane nadzornega sveta, ki zastopajo interese delničarjev, voli¹⁵ in odpokliče skupščina.¹⁶ Predstavnike delavcev, ki so člani nadzornega sveta, izvoli in odpokliče svet delavcev ter s tem seznani skupščino družbe.¹⁷ Nadzorni svet sestavljajo najmanj trije člani,¹⁸ pri čemer mora nadzorni svet med svojimi člani izvoliti predsednika in najmanj enega namestnika.¹⁹ Ključna pristojnost člana nadzornega sveta je nadzorovanje vodenja poslov družbe.²⁰ vsebina tega razmerja in pogoji za opravljanje te funkcije se podrobneje razčlenijo in uredijo v statutu družbe ter v drugih splošnih aktih družbe.

Pravice, obveznosti in dolžnosti posameznega člana nadzornega sveta so izčrpno določene z zakonodajo in splošnimi akti družbe, tako da z vsakim posameznim članom nadzornega sveta ni treba sklepati posebne individualne pogodbe v zvezi z opravljanjem funkcije člana nadzornega sveta²¹ tako kot pri upravi družbe.²² Pri vsebini morebitne pogodbe s člani nadzornega sveta je treba upoštevati tudi, da imajo vsi člani nadzornega sveta načeloma enak pravni položaj in je upravičeno posebej in drugače urediti le položaj predsednika nadzornega sveta (in morebiti njegovega namestnika), ki ima tudi po ZGD-1 v nekaterih primerih drugačen položaj kot drugi člani nadzornega sveta.²³

2.3. Upravni odbor – korporacijski in pogodbeni vidik

Korporacijska razmerja med organi družbe z enotirnim sistemom upravljanja so primarno urejena s korporacijsko zakonodajo (zlasti ZGD-1), pri čemer ZGD-1 v marsičem prepušča natančnejše ali drugačno urejanje statutu in drugim notranjim aktom družbe, in sicer poslovniku upravnega odbora ter poslovniku o delu izvršnih direktorjev.²⁴ Člane upravnega odbora, ki zastopajo interese delničarjev, voli²⁵ in odpokliče skupščina.²⁶ Predstavnike delavcev, ki so člani upravnega odbora, izvoli in odpokliče svet delavcev ter s tem seznani skupščino družbe.²⁷ Z imenovanjem in prevzemom funkcije član upravnega odbora in izvršni direktor vstopi v korporacijsko razmerje z družbo. Upravni odbor vodi družbo in nadzoruje izvajanje njenih poslov.²⁸ V upravnem odboru se torej prepletata poslovodna in nadzorna funkcija, ki sta v dvotirnem sistemu upravljanja razdeljeni na dva ločena organa, na upravo in nadzorni svet.²⁹ Upravni odbor ima do skupščine družbe smiselno enake odgovornosti kot uprava, in sicer na zahtevo skupščine pripravlja ukrepe iz pristojnosti skupščine, pripravlja pogodbe in druge akte, za veljavnost katerih je potrebno soglasje skupščine, ter³⁰ uresničuje sklepe, ki jih sprejme skupščina. Upravni odbor lahko imenuje enega ali več izvršnih direktorjev,³¹ na katere lahko prenese vodenje tekočih poslov, prijave vpisov in predložitve listin registru, skrb za vodenje poslovnih knjig in sestavo letnega poročila.³² Izvršne direktorje imenuje upravni odbor bodisi izmed članov upravnega odbora bodisi izmed tretjih oseb. Za imenovanje mora oseba, ki ni član upravnega odbora, izpolnjevati enake pogoje kot za člana uprave v dvotirnem sistemu.³³ Izvršne direktorje lahko upravni odbor tudi kadar koli odpokliče.³⁴

Poleg korporacijskega vidika je treba tudi pri upravnem odboru in izvršnih direktorjih upoštevati pogodbeni vidik. Pravice in obveznosti izvršnega direktorja, ki niso določene z ZGD-1, se določijo s pogodbo, ki jo sklene z družbo. K pogodbi mora dati soglasje upravni odbor, če se pogodba sklepa z izvršnim direktorjem, ki ni hkrati član upravnega odbora, sicer mora izvršni direktor vrniti koristi iz pogodbe.³⁵ Zakon sicer ne govori o tem, kakšno pogodbo lahko član upravnega odbora oz. izvršni direktor sklene z družbo. Tudi za člane upravnega odbora zato velja, da lahko enako kot člani uprave sklenejo tako civilnopravno pogodbo kot tudi pogodbo o zaposlitvi.³⁶ Taka pogodba iz prejšnjega odstavka se sklene tudi s članom upravnega odbora, če družba nima izvršnih direktorjev. V tem primeru mora s pogodbo soglašati skupščina, ki tudi imenuje osebo, ki za družbo podpiše pogodbo s članom upravnega odbora. Skupščina mora prav tako soglašati s pogodbo, ki jo družba sklene z izvršnim direktorjem, ki je hkrati član upravnega odbora. Član upravnega odbora, če družba nima izvršnih direktorjev, ali izvršni direktor, ki je hkrati član upravnega odbora, morata vrniti koristi iz pogodbe, če je bila ta sklenjena brez soglasja skupščine.³⁷

3. PREJEMKI ČLANOV ORGANOV VODENJA IN NADZORA TER NJIHOVA OBDAVČITEV

V tem poglavju so predstavljeni tipični prejemki organov vodenja in nadzora, pri čemer je izrecno navedena zlasti ureditev, ki velja za prejemke uprave in nadzornega sveta, smiselno pa se taka ureditev uporablja tudi za prejemke članov upravnega odbora.³⁸

3.1. Obdavčitev prejemkov članov organov vodenja

Skladno s prvim odstavkom 270. člena ZGD-1³⁹ so tipični prejemki uprave plača in povračilo stroškov, bonitete, nagrada za poslovno uspešnost (delniški in opcijski program nagrajevanja, udeležba v dobičku itd.), odpravnina in drugi prejemki.⁴⁰ Naštevanje vrst plačil v ZGD-1 je eksemplifikativno, kar izrecno izhaja iz določbe o drugih prejemkih in kar pomeni, da niso izključene druge oblike prejemkov.⁴¹ Nadzorni svet mora pri določitvi celotnih prejemkov posameznega člana uprave poskrbeti, da so v ustreznem sorazmerju z nalogami članov uprave in finančnim stanjem družbe.⁴²

• PLAČILO ZA DELO IN POVRAČILO STROšKOV

Člani uprave so upravičeni do plačila za delo in povračila stroškov, in sicer na podlagi tretjega odstavka 766. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljnjem besedilu: OZ) in določb ZGD-1 (prvi odstavek 270. člena in enajsti odstavek 290. člena). Določbe ZGD-1, ki določajo vrste in načela določanja prejemkov članov uprave (261.,269. in 270. člen ZGD-1), se smiselno uporabljajo tudi za izvršne direktorje (enajsti odstavek 290. člena ZGD-1).⁴³

• Davčna obravnava plačila za delo in povračila stroškov Delo člana uprave na podlagi pogodbe o zaposlitvi

Če član uprave delo opravlja po pogodbi o zaposlitvi, so ti dohodki obdavčeni kot dohodki iz delovnega razmerja. Glede plačila prispevkov in dohodnine velja v tem primeru enako kot za druge delavce. Povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije poslovodenja (prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela, povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem) se ne vštevajo v davčno osnovo pod pogoji in do višin, ki jih določi Vlada RS na podlagi 44. člena Zakona o dohodnini (v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2 ).

• Delo člana uprave na podlagi pogodbe o poslovodenju

Če član uprave delo opravlja na podlagi pogodbe o poslovodenju, ki je pogodba civilnega prava, je prejeti dohodek prav tako obdavčen kot dohodek iz delovnega razmerja. Za zaposlitev in s tem za odvisno pogodbeno razmerje se namreč šteje tudi opravljanje dela oziroma storitev direktorja.⁴⁴ Dohodki, prejeti za vodenje ali za vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja, se štejejo za dohodek iz delovnega razmerja.⁴⁵ to glede na kogentno naravo navedenih zakonskih določb velja absolutno, ne glede na siceršnjo vsebino pogodbenih razmerij. Tudi morebitni zaračunani prihodki za poslovodenje prek družbe se zato z dohodninskega vidika pripišejo poslovodji kot njegovi osebni dohodki.⁴⁶

Pri tem opozarjamo na novejšo sodno prakso Upravnega sodišča (delna sodba in sklep I U 343/2020-20 z dne 25. 4. 2023), iz katere sledi, da poslovodja družbe seveda lahko poleg poslov poslovodenja oziroma zastopanja družbe opravlja tudi druga dela za isto gospodarsko družbo, pri čemer lahko tako delo opravi tudi prek druge (enoosebne) gospodarske družbe. Sodišče v citirani sodbi poudarja, da avtonomija pogodbenih strank, ki je na področju podjetništva zagotovljena tudi v okviru svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave RS, zagotavlja pogodbenim strankam, da prosto (z omejitvami, ki izhajajo iz 3. člena OZ-ja) vstopajo v obligacijska razmerja. Z davčnega vidika pa je glede na kogentne določbe ZDoh-2 bistveno, da se v takem primeru, torej kadar zakoniti zastopnik poleg vodenja oz. zastopanja družbe opravlja še druga dela, ki ne zapadejo pod odvisno razmerje, to jasno razmeji od nalog poslovodstva. Za to mora zagotoviti tudi ustrezne listine (pisno dokumentacijo, poslovne knjige, račune oziroma evidence, ki jih mora voditi v skladu z zakonom), saj na podlagi 77. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) davčni zavezanec primarno (ne pa izključno) svoje trditve v postopku dokazuje s pisno dokumentacijo.

Dohodki iz poslovodenja so torej obdavčeni z akontacijo dohodnine, enako kot dohodki iz delovnega razmerja. Obveznost za obračun akontacije dohodnine nastane, ko poslovodja prejme dohodek ali ko mu je kako drugače dan na razpolago. Obračuna in odtegne jo izplačevalec. Izplačevalec obračuna akontacijo dohodnine po dohodninski lestvici ob upoštevanju davčnih olajšav, kadar je glavni delodajalec, in po stopnji 25 % brez upoštevanja davčnih olajšav, kadar je drugi delodajalec. Če izplačevalec ni plačnik davka (npr. v primeru izplačevalca – tuje družbe), morajo poslovodje dohodek sami napovedati FURS-u, ta pa jim z odločbo odmeri akontacijo dohodnine. V napovedi uveljavljajo tudi morebitne ugodnosti po konvenciji; praviloma je to zmanjšanje akontacije dohodnine za tuji davčni odtegljaj od teh dohodkov iz tujine. Osnova za akontacijo dohodnine so prejeti dohodki in bonitete, zmanjšane za obvezne prispevke, ki bremenijo poslovodjo (prispevki zavarovanca). Višina teh je odvisna od tega, ali je poslovodja že polno zavarovan po drugi pravni podlagi.⁴⁷

Obstaja pa nekaj posebnosti pri obdavčitvi dohodkov poslovodij po civilni pogodbi v primerjavi z obdavčitvijo plač oziroma dohodkov iz sklenjenega delovnega razmerja. Pri poslovodjih se celoten regres obdavči z akontacijo dohodnine in prispevki (ni neobdavčenega dela kot pri delavcih). zanje tudi ne velja ugodnejša obdavčitev dela plače za poslovno uspešnost z dohodnino.⁴⁸

Dohodki, ki jih poslovodja doseže na podlagi pogodbe o poslovodenju, niso predmet posebnega davka na določene prejemke, saj se izplačila poslovodji štejejo kot izplačila na podlagi imenovanja. Ti dohodki so oproščeni plačila tega davka (tretji odstavek 3. člena zakona o posebnem davku na določene prejemke).

• UGODNOSTI

V pogodbah s članom uprave (pogodbah o zaposlitvi ali pogodbah o poslovodenju) se zanj lahko določijo tudi razne ugodnosti, kot na primer pravica do uporabe službenega vozila v zasebne namene, pravica do menedžeRSkega pregleda itd. V nadaljevanju je pojasnjena davčna obravnava slednjega.

• Menedžerski pregled

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljnjem besedilu: ZVZD-1) v 36. členu določa, da mora delodajalec zagotoviti zdravstvene preglede delavcev,⁴⁹ ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu, kršitev tega določila pa se po 29. točki 76. člena ZVZD-1 šteje za prekršek delodajalca.⁵⁰ Skladno z drugim odstavkom 36. člena ZVZD-1 vrste, način, obseg in roke opravljanja zdravstvenih pregledov določa Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik). Ta pravilnik v 4. členu določa, da so preventivni zdravstveni pregledi: predhodni preventivni zdravstveni pregledi, usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregledi in drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregledi. Obseg in vsebina preventivnih zdravstvenih pregledov sta določena v prilogi I Pravilnika. V skladu s Pravilnikom in prilogo I ter upoštevajoč oceno tveganja delodajalec na predlog pooblaščenega zdravnika določi vrsto, obseg, vsebino in roke usmerjenih obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledov, kot to določa 8. člen Pravilnika.⁵¹

• Davčna obravnava

ZDoh-2 v 3. točki tretjega odstavka 39. člena določa, da plačila delodajalca za zdravstvene preglede zaposlenih, ki jih je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi ZVZD-1, če bi opustitev zdravstvenega pregleda oziroma plačila pomenila kršitev zakona in s tem kazensko odgovornost delodajalca, niso boniteta. Glede na to se za boniteto ne štejejo zdravstveni pregledi, določeni v prilogi I Pravilnika. Če delodajalec zagotavlja posameznim delojemalcem zdravstvene preglede v večjem obsegu, kot to določata Pravilnik in ZVZD-1, pa je vrednost dodatnih zdravstvenih pregledov boniteta delojemalca. Če je dodatni zdravstveni pregled opravljen hkrati z zdravstvenim pregledom, ki ga določata Pravilnik in ZVZD-1, je zgolj vrednost dodatnega zdravstvenega pregleda boniteta zaposlenega.⁵²

Bonitete iz delovnega razmerja so obdavčene enako kot plače oziroma dohodki iz delovnega razmerja. Znesek bonitete se določa na podlagi primerljive tržne cene, če pa te ni mogoče določiti, se določi na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem bonitete. Vrednost bonitete se zmanjša za plačila, ki jih delojemalec plača delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem te bonitete. Dajatve od bonitete praviloma obračuna in odtegne delodajalec. Če ta ni plačnik davka po zakonu o davčnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2), mora zaposleni te bonitete napovedati pri davčnem organu in ta mu na podlagi napovedi odmeri dohodnino. Zaposleni prejme dohodek v naravi (boniteto), ko mu je ta dana na razpolago. V praksi pa so običajno dajatve obračunane skupaj s plačo za tisti mesec, ko je delodajalec dal to boniteto na razpolago zaposlenemu. Če je akontacija dohodnine od obdavčene bonitete obračunana skupaj s tisto od plače, delodajalec bonitete ne obruti, če je plača oziroma drug hkrati izplačan dohodek zaposlenega zadosten, da lahko od njega odtegne in plača davčni odtegljaj od bonitete. Če delodajalec obračunava dajatve od bonitete, ki je prejeta v naravi kot samostojni dohodek, jo mora obrutiti.⁵³ to mora storiti za dohodek, prejet v naravi, če:

(i) je izplačevalec, ki je plačnik davka od dohodka v naravi (odslej izplačevalec), dolžan obračunati in odtegniti davčni odtegljaj (odtegljaj je obvezen) ter

(ii) fizična oseba, ki je prejemnik, od izplačevalca ne prejme drugega denarnega dohodka ali pa ta ni zadosten, da bi lahko izplačevalec od njega odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka v naravi.⁵⁴

• ODPRAVNINE

Termin odpravnina ima dva pomena, in sicer delovnopravnega in korporacijski.

• Odpravnina kot delovnopravna pravica

Odpravnina kot delovnopravna pravica je urejena v ZDR-1. V svojem bistvu predstavlja obliko varstva dohodka ob prenehanju delovnega razmerja. Gre za enkratno izplačilo, njen znesek pa je med drugim odvisen od delovne dobe in višine delavčeve plače. ZDR-1 sicer pozna več vrst odpravnin, in sicer odpravnino zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas,⁵⁵ odpravnino zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti,⁵⁶ odpravnino zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi upokojitve.⁵⁷ Vse te odpravnine se enako obravnavajo tudi pri zaposlitvi poslovodne osebe, če ni bilo s pogodbo o zaposlitvi med poslovodno osebo in družbo drugače dogovorjeno.⁵⁸

• Davčna obravnava

ZDoh-2 na podlagi 5. točke prvega odstavka 37. člena odpravnino uvršča med dohodke iz delovnega razmerja. ZDoh-2 določa, da dohodek iz delovnega razmerja vključuje (med drugimi dohodki) vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ter vsako izplačilo zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da za odpravnine v osnovi veljajo enaka pravila obdavčitve, kot za plačo.

Pri davčni obravnavi odpravnin je treba dodatno upoštevati še zlasti 7., 9. in 11. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, ki določajo, kdaj se odpravnina ne šteje v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

V zvezi z davčno obravnavo odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas 11. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 določa, da se v davčno osnovo ne všteva odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa zakon, v višini odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi zakona, vendar največ do višine treh povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Za odpravnino iz prejšnjega stavka se ne šteje odpravnina zaradi prenehanja vsake naslednje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba, in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba.

V zvezi z davčno obravnavo odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti 9. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 določa, da se v davčno osnovo ne šteje odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa zakon, v višini odpravnine, kot je določena zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti oziroma iz razlogov, primerljivih poslovnemu razlogu oziroma razlogu nesposobnosti, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi zakona, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Za odpravnino iz prejšnjega stavka se ne šteje odpravnina zaradi odpovedi vsake naslednje pogodbe o zaposlitvi pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba, in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba.

V zvezi z davčno obravnavo odpravnine zaradi upokojitve pa 7. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 določa, da se tudi odpravnina zaradi upokojitve ne všteva v davčno osnovo do višine, ki jo določi vlada, tj. do višine 300 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, preračunane na mesec.⁵⁹

Odpravnina kot korporacijska pravica

Odpravnina kot korporacijska pravica je urejena tudi v ZGD-1. Gre za pravico, ki je določena v ZGD-1 kot odmena za predčasno prenehanje poslovodne funkcije, zato tako dogovorjena odpravnina predstavlja korporacijsko pravno pravico, čeprav je lahko dogovorjena tudi npr. v pogodbi o zaposlitvi.⁶⁰ ZGD-1 tako govori o odpravnini v drugem odstavku 270. člena ZGD-1, ki določa, da se odpravnina poslovodji lahko izplača le ob predčasni prekinitvi pogodbe. Odpravnina ne more biti izplačana, če je član uprave odpoklican iz utemeljenih razlogov (če huje krši obveznosti, če ni sposoben voditi poslov, če mu skupščina izreče nezaupnico, razen če je nezaupnico izrekla iz očitno neutemeljenih razlogov), razen če je odpoklican iz ekonomskoposlovnih razlogov (pomembnejše spremembe v strukturi delničarjev, reorganizacija ipd.), ki so določeni v četrti alineji drugega odstavka 268. člena ZGD-1. Enako velja za nedopustnost izplačila odpravnine, če član uprave ali izvršni direktor sam odpove pogodbo.⁶¹ ZGD-1 Podrobneje o samih odpravninah več ne govori, tako je edini pravni vir tovRStnega urejanja bodisi statut družbe bodisi neposredno pogodbeno razmerje med poslovodstvom in družbo. Vsebina (v okviru zakonskih omejitev) in višina odpravnine sta prepuščeni pogodbenemu odnosu med poslovodstvom in družbo (nadzornim svetom).⁶²

Davčna obravnava

Od odpravnine, ki bi bila izplačana članu uprave (oz. poslovodju) in ne bi imela podlage v delovnem razmerju člana uprave z družbo, ampak bi šlo za korporacijsko pravico, je treba obračunati in plačati tako dohodnino kot tudi prispevke za socialno varnost.63 takšno obravnavo bo imela izplačana odpravnina, predvsem če član uprave ni v delovnem razmerju z družbo ali če ima v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno poleg odpravnine po ZDR-1 (povezano s prenehanjem delovnega razmerja) še odpravnino za prenehanje funkcije direktorja.

Celoten članek je dostopen za naročnike!