TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba tožene stranke se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Če bi tožeča stranka sicer uspela dokazati, da je bil tak način poslovanja neobičajen med pravdnima strankama, a bi bilo po drugi strani hkrati ugotovljeno, da je tak način poslovanja običajen v primerljivih poslih v pravnem prometu nasploh, zakonska domneva ne bi veljala.

Ker so pravila poslovnih običajev dispozitivne narave, lahko stranke pravilo poslovnih običajev vedno nadomestijo z vsebinsko drugačno rešitvijo vprašanja. Četudi torej tak poslovni običaj obstaja, sta se stranki dogovorili drugače – za plačilo v denarju, možnost plačila z drugačnim načinom, kot je bila v konkretnem primeru verižna kompenzacija in asignacija, pa ni bila možen način poravnave terjatve tožene stranke.

Kljub postopnim plačilom, za katera je sodišče že ugotovilo, da niso bila običajna med strankama, pa niti ni prišlo do popolnega plačila. Očitno je torej, da je tožena stranka kljub načelnemu nestrinjanju s takim načinom plačevanja želela priti vsaj do dela poplačila svoje terjatve. Vse navedeno pa so bile take okoliščine, ki so toženi stranki narekovale, da se prepriča o solventnosti tožeče stranke, kar bi moral storiti vsak povprečno skrben gospodarstvenik.