TFL Vsebine / TFLGlasnik

Vloga oškodovanca kaznivega dejanja v sodobnem kazenskem postopku postaja vse pomembnejša. Če je še nekaj desetletij nazaj veljalo, da so žrtvi vrata v kazenskopravni sistem bolj kot ne zaprta, se v zadnjem obdobju tako v Sloveniji kot v tujini širijo njene možnosti, da se postopka (aktivno) udeležuje. Ta proces spremljajo živahne razprave, v katerih je pogosto izpostavljeno, da krepitev položaja oškodovanca vpliva na razmerje med glavnima protagonistoma kazenskega postopka. V prispevku bom orisala, kako sta odločitev Ustavnega sodišča U-I-5/17[i] in novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP – N)^[ii] oškodovancu omogočili večji vpliv na odločitev kazenskega sodišča.

 

Kazensko sodišče odloča tudi o pravnih interesih oškodovanca

Slovenski zakon o kazenskem postopku (ZKP)[iii] je oškodovancu že pred prelomno odločbo Ustavnega sodišča in novelo ZKP N omogočal, da v kazenskem postopku aktivno sodeluje in je slišan.^[iv] Močno pa je omejeval oškodovančevo pravico do pritožbe: izpodbijal je lahko le odločitev kazenskega sodišča o stroških kazenskega postopka.^[v] To omejitev je v presojo prejelo Ustavno sodišče in zavzelo odmevno stališče. Poudarilo je, da kazensko sodišče ne odloča zgolj o krivdi obdolženca, temveč tudi o pravnih interesih oškodovanca, ki presegajo premoženjskopravni zahtevek. Ker je predmet odločitve tudi pravni interes oškodovanca, mora imeti ta – v skladu z ustavno pravico do pravnega sredstva[vi] – možnost pritožiti se zoper oprostilno sodbo.^[vii] Zakonodajalcu je zapovedalo, naj oškodovančevo upravičenje do pritožbe prenovi tako, da bo imel oškodovanec možnost, da s pritožbo zahteva instančno kontrolo presoje sodišča prve stopnje o svojih procesnih pravicah iz ZKP. Z izvrševanjem teh oškodovanec varuje tudi svoje osebno dostojanstvo, v katero je bilo s kaznivim dejanjem poseženo.^[viii]

Sprememba ZKP

Odločitev Ustavnega sodišča je v besedilo ZKP prenesla novela N. Po novem lahko oškodovanec s pritožbo izpodbija oprostilno in zavrnilno sodbo, obsodilno pa le v delu, ki se nanaša na premoženjskopravni zahtevek, objavo pravnomočne sodbe in odločbo o stroških.^[ix] Z drugimi besedami: v prenovljenem zakonskem besedilu oškodovančeva pritožba ni omejena le na uveljavljanje kršitev procesnih pravic, kar je zahtevalo Ustavno sodišče. Zato se zastavlja vprašanje, kako besedilo razlagati. Je oškodovančeva pritožba popolno pravno sredstvo ali je z njo mogoče uveljavljati le kršitve procesnih pravic? Slednja (zožujoča) razlaga, ki jo predlagata Pleščeva in Gorkič, upošteva nezapisano predpostavko pritožbe zoper sodbo – pravni interes.^[x]

Sklep

Usodo oškodovančeve pravice do pritožbe od sprejema novele ZKP N, od katerega je minilo že več kot leto dni, krojijo slovenska sodišča. Razprave o tem, kaj zajema oškodovančev pravni interes in ali lahko premočan položaj oškodovanca šibi položaj obdolženega, bomo lahko tako pri nas spremljali tudi v obliki »dialoga sodišč«. Čeprav predlog novele napoveduje, da oškodovanci ne bodo več »kolateralna škoda kaznivega dejanja« in da z njeno uveljavitvijo »skrb za njihovo dobrobit in procesne pravice stopa v ospredje«,^[xi] je treba namreč to razumeti v kontekstu kazenskega postopka, katerega glavni predmet je (vsaj zaenkrat) odločitev o obtožbi zoper obdolženca in s tem o njegovi pravici.^[xii]

---

* Prispevek je izsek iz znanstvenega članka avtorice z naslovom »Od spregledanega udeleženca do opolnomočenega procesnega subjekta«, ki je bil na podlagi dveh recenzij sprejet v objavo v reviji Pravnik. Objavljen bo predvidoma v številki 9-10/2020.

[i] Odločba US RS, št. U-I-5/17 z dne 14. 9. 2017.

[ii] Uradni list RS, št. 22/19 z dne 5. 4. 2019.

[iii] Uradni list RS, št. 32/12.

[iv] Naj primeroma navedem nekaj pravic, ki mu to omogočajo. Oškodovancu je imel že pred novelo ZKP N denimo pravico, da je navzoč pri opravi posamičnega preiskovalnega dejanja v predkazenskem postopku, pri preiskovalnih dejanjih v sodni preiskavi, na naroku za glavno obravnavo, na naroku za izrek kazenske sankcije in pritožbeni obravnavi (členi 165a, 178, 288, 285č, 380 ZKP). Med sodno preiskavo in na glavni obravnavi je smel opozoriti na dejstva in predlagati dokaze, imel pa je tudi pravico pregledovati in prepisovati kazenski spis (členi 59, 177, 289, 329 ZKP).

[v] Tedaj veljavni četrti odstavek 367. člena ZKP.

[vi] Člen 25 Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91).

[vii] Odločba US RS U-I-5/17-11 z dne 14. 9. 2017, 20., 23. in 27. točka obrazložitve.

[viii] Odločba US RS U-I-5/17-11 z dne 14. 9. 2017, 23. točka obrazložitve.

[ix] Člen 367 ZKP.

[x] Petra Plesec in Primož Gorkič: Uvodna pojasnila k noveli ZKP-N. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2019, str. 21-22.

[xi] Ministrstvo za pravosodje, Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku – redni postopek, <http://84.39.218.201/MANDAT18/VLADNAGRADIVA.NSF/18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/b70dc3d71bffc1c8c125838a003b4c3a/$FILE/ZKP-N_vlada2.pdf> (20. 11. 2020).

[xii] Odločba US RS U-I-5/17 z dne 14. 9. 2017, 25. točka obrazložitve.