IZREK
I. Pritožbi prvega toženca se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka, v delu, ki se nanaša na prvega toženca, spremeni tako, da mu mora tožeča stranka povrniti 1.370,21 EUR njegovih pravdnih stroškov v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
II. Pritožba drugega toženca se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v II.a, II.b in III. točki izreka, v delu, ki se nanaša na odločitev o pravdnih stroških drugega toženca in tožeče stranke, potrdi.
III. Drugi toženec in tožeča stranka sama krijeta svoje pritožbene stroške, tožeča stranka pa mora prvemu tožencu povrniti 359,22 EUR njegovih pritožbenih stroškov, v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
JEDRO
Z izčlenitvijo družbe preide na novo družbo le tisti del premoženja prenosne družbe, ki je določen z delitvenim načrtom, ter pravice in obveznosti prenosne družbe v zvezi s tem premoženjem. Nova družba, kot univerzalni pravni naslednik, tudi vstopi le v pravna razmerja, ki so povezana s tem premoženjem.
Odškodnina, zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena družbe, ne spada med pravice družbe iz te dejavnosti. Gre za pravico, nastalo zaradi protipravnega ravnanja drugo tožene stranke, ki s samim opravljanjem dejavnosti ni povezana.
Že sam očitek kaznivega dejanja objektivno predstavlja poseg v osebnostne pravice osebe, na katero se nanaša (v obravnavanem primeru pa pomeni tudi okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe, saj je ta oseba njen zakoniti zastopnik – kar je obrazložilo že sodišče prve stopnje). Zato že samo dejstvo, da je drugi toženec takšne očitke podal (čeprav bi se moral zavedati, da ti niso resnični), zadošča za prisojo vsaj določene pravične denarne odškodnine. Če pa tožnica ob tem navede in dokaže še dodatno konkretizirane posledice, ki jih je izjava povzročila, to lahko vpliva na višino odškodnine.
Dosojeni znesek mora biti zadosten v smislu preprečevanja nadaljnjih ravnanj tožene stranke (in je torej z njim zadoščeno preventivnemu namenu), obenem pa dovolj visok, da tožeči stranki nudi zadoščenje.
S svojo izjavo je drugi toženec tožeči stranki povzročil škodo, na kar dejstvo, da je njen delničar in naj bi zato povzročil škodo (tudi) lastnemu premoženju, nima nikakršnega vpliva.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.