TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni:

- v I. točki izreka v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka tako, da se pritožbi v tem delu ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka spremeni tako, da se v tem delu na novo glasi:

"II. Odločbi tožene stranke št. dosjeja 9231788, št. zadeve 10301-1252823/2021 z dne 24. 10. 2022 in št. dosjeja 9231788, št. zadeve 10301-1252823/2021 z dne 3. 3. 2022 se odpravita.

Tožeči stranki z dnem 30. 9. 2021 preneha lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova delovnega razmerja pri delodajalcu A. za polni delovni čas 40 ur na teden.

III. Tožena stranka je dolžna v 8 dneh tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 529,64 EUR."

- v II. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna v 8 dneh tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 225,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

II. Tožena stranka je dolžna v 8 dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti revizijske stroške v znesku 344,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila. Stranski intervenient na strani tožene stranke sam krije svoje stroške revizijskega postopka.

Glede na prvi odstavek 22. člena ZPIZ-2 je pogoj za prenehanje zavarovalnega razmerja (in s tem prenehanje lastnosti zavarovanca) prenehanje delovnega razmerja, ki je bilo podlaga za ugotovitev obstoja takšnega razmerja (in za pridobitev lastnosti zavarovanca), in ne ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi, na podlagi katere je bilo delovno razmerje vzpostavljeno. Za ugotavljanje obstoja delovnega razmerja oziroma njegovega prenehanja je pristojno delovno sodišče v individualnem delovnem sporu. Ker delovno sodišče v sporu o ničnosti pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 9. 2020 ni odločilo o prenehanju delovnega razmerja tožnika pri stranskem intervenientu (niti s 30. 9. 2021 niti s kasnejšim datumom), toženec ob že vzpostavljenem zavarovalnem razmerju v obdobju od 16. 10. 2020 do 30. 9. 2021, ki je bilo posledica prijave stranskega intervenienta, ni imel podlage za odločitev, da je tožniku prenehala lastnost zavarovanca iz naslova delovnega razmerja pri stranskem intervenientu z dnem 15. 10. 2020, torej za nazaj.