Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije

Stranki kolektivne pogodbe

Kolektivno pogodbo dejavnosti skleneta:

Združenje prometa in zvez, Ljubljana, Dimičeva 9

ZSSS – Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4

Veljavnost kolektivne pogodbe

A. KRAJEVNA:

Za območje Republike Slovenije

B. STVARNA:

Za vse organizacije, članice Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije, ki opravljajo dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu in za podjetja, ki opravljajo navedeno dejavnost, pa niso članice GZS oziroma OZS, če pri njih zaposleni delavci trajno opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

C. OSEBNA:

Za vse delavce, zaposlene, za nedoločen ali določen čas v podjetju oziroma pri fizičnih osebah, navedenih v točki B, ter za učence in študente na praksi. Med delavce, zaposlene za nedoločen ali določen čas štejejo tudi direktor in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, za katere ne velja 35. člen te pogodbe, ostali členi pa veljajo kolikor niso v nasprotju z določili pogodbe o zaposlitvi.

D. ČASOVNA:

To pogodbo skleneta pogodbeni stranki za dobo enega leta. Če nobena od strank tri mesece pred iztekom navedenega roka ne predlaga spremembe ali dopolnitve, se njena veljavnost podaljša za dobo enega leta.

Pogodba prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

V objavi prostega delovnega mesta mora biti navedeno:

Akt o sistemizaciji delovnih mest opredeli posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja kot npr. vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe, zahtevane psihofizične sposobnosti, delovne izkušnje itd.

Organi, ki odločajo o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja, organi, ki opravljajo izbiro, organi, ki odločajo o ugovornem postopku

Direktor podjetja na osnovi zahtev delovnega procesa in organizacije dela sprejme odločitev o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in opravi izbiro med kandidati.

Če kandidat, ki ni bil izbran, vendar izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta meni, da postopek pri izbiri ni bil ustrezen, lahko v roku 15 dni poda ugovor na sklep direktorja. O ugovoru odloča organ upravljanja.

Delovno razmerje je sklenjeno, ko direktor ali pooblaščeni predstavnik podjetja in delavec podpišeta pogodbo, o zaposlitvi.

Pogodba začne veljati, ko delavec nastopi delo.

Če delavec iz neopravičenih razlogov dogovorjenega dne ne nastopi dela, se šteje, da delovno razmerje ni sklenjeno.

S pogodbo o zaposlitvi delavec in podjetje uredita predvsem naslednja vprašanja:

Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb; podjetje mu tega ne sme odreči.

V primeru razporeditve delavca na drugo delovno mesto, ki ne ustreza delavčevi vrsti in stopnji strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim delavca oziroma, če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, se nova razmerja uredijo s spremembo pogodbe o zaposlitvi.

Med trajanjem delovnega razmerja delavci, ki opravljajo:

ne smejo za svoj ali tuj račun opravljati enakih del oziroma sklepati poslov, ki sodijo v navedena delovna področja in pomenijo konkurenco za podjetje.

V pogodbi o zaposlitvi podjetje in delavec, ki opravlja dela iz prejšnjega odstavka, dogovorita čas v katerem delavec po prenehanju delovnega razmerja brez soglasja podjetja, ne sme storiti dejanj navedenih v 5. odstavku 7. člena zakona o delovnih razmerjih.

V primeru, da delavec ravna v nasprotju z 2. odstavkom tega člena in škode, ki je s takim ravnanjem nastala podjetju ni mogoče ugotoviti, je delavec dolžan plačati odškodnino v višini od 12 do 60 njegovih osebnih dohodkov, obračunanih na podlagi njemu zadnjega izplačanega osebnega dohodka.

Če delavec sklene delovno razmerje za določen čas, mora biti v pogodbi o zaposlitvi določeno:

Poprejšnji preizkus delavčeve usposobljenosti in poskusno delo se ne izključujeta.

Poprejšnji preizkus delavčeve usposobljenosti se opravi pred odločitvijo o izbiri kandidata za prosto delovno mesto, s pogojem, da je poprejšnji preizkus določen kot poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja.

Preizkus znanja opravi posebna strokovna komisija v skladu s pravili stroke, ki jo imenuje direktor ali posebna, za to usposobljena institucija.

Kandidat, ki se takšnega preizkusa ne udeleži, ne more biti upoštevan pri izbiri.

Poskusno delo se uvede takrat, ko je bilo v objavi določeno, da bo izbrani kandidat opravil poskusno delo.

Trajanje poskusnega dela določa splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo.

Ko delavec nastopi delo se določi 3-članska strokovna komisija. Predsednik komisije mora imeti najmanj enako stopnjo in enako smer strokovne izobrazbe kot delavec, ki je na poskusnem delu ter najmanj tri leta delovnih izkušenj z delovnega področja delavca, ki je na poskusnem delu, ostali člani komisije pa morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec, ki je na poskusnem delu in 3 leta delovnih izkušenj. Pred potekom poskusne dobe je strokovna komisija dolžna izdelati pisno oceno delavčeve strokovne in delovne usposobljenosti. V primeru negativne ocene sprejme direktor sklep o prenehanju delovnega razmerja. Delavcu preneha v takem primeru delovno razmerje z vročitvijo dokončne odločbe o prenehanju delovnega razmerja.

Poleg opredelitve pripravništva v splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, se upoštevajo še naslednje obveznosti podjetja:

Pripravnik, ki drugič ne opravi strokovnega izpita, nima pravice ponavljati strokovnega izpita.

Podjetje lahko razporedi delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve, če kraj novega delovnega mesta ni oddaljen več kot 50 km od kraja delavčevega stalnega prebivališča in če je delavcu zagotovljen prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, pri čemer lahko traja pot na delo in z dela največ 2 uri dnevno.

Iz kraja v kraj ne more biti razporejen:

Gornje omejitve ne veljajo, če podjetje zagotovi delavcu in njegovi družini enakovredno stanovanje ter zaposlitev zakonca in možnost šolanja otrok.

Delavec je lahko proti svoji volji razporejen v drugo podjetje trajno ali za določen čas v naslednjih primerih in pod naslednjimi pogoji:

Delavec, ki je bil začasno razporejen v drugo podjetje, se po preteku določenega časa vrne v matično podjetje. V času, ko opravlja delo v drugem podjetju, mu v prvem podjetju mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen pravice do reševanja stanovanjskega vprašanja ter disciplinske in materialne odgovornosti.

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela

Direktor lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi zbrane tehnične in delovne dokumentacije.

Delavčevo delo je potrebno spremljati najmanj 60 dni. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost delavca na delu.

Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen. O začetku postopka je obveščen tudi sindikat.

Delavec ima pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo na podlagi katere je bil pričet postopek.

V času poskusnega dela in pripravništva, postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti ni mogoče voditi.

Postopek je javen.

Direktor opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o navedbah direktorja. Na tem razgovoru je prisoten, sindikalni zaupnik, če delavec to zahteva ali v to privoli. Na razgovoru se piše zapisnik.

Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima ustreznega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, sprejme direktor podjetja. Sklepa o prenehanju delovnega razmerja ni mogoče izreči, če delavcu ni bil omogočen enak obseg in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.

Kolikor obstoja ustrezno prosto delovno mesto na katerega je mogoče takega delavca razporediti, ni mogoče sprejeti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

Zoper sklep s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor.

O ugovoru delavca odloča organ upravljanja podjetja.

Kadar delavcu začasno iz nujnih operativnih razlogov ni mogoče zagotoviti dela najdlje 6 mesecev, se delavca uvrsti med začasne viške delavcev. Delovno razmerje delavcu, zaradi prenehanja potrebe po delu, v tem času ne preneha.

V času prenehanja potreb po delu vendar največ za 6 mesecev podjetje lahko:

Sklep o ugotovitvi začasnih presežkov delavcev ter način reševanja teh delavcev, naveden v prejšnjem členu, sprejme direktor podjetja.

Kadar začasni presežki delavcev zajemajo večje število delavcev v podjetju (zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 5/91, 5. člen) sprejme sklep o ugotovitvi začasnih presežkov delavcev in načinih reševanja delavcev, organ upravljanja podjetja.

Pred sprejetjem sklepa o ugotovitvi začasnih presežkov delavcev je tako direktor podjetja, kot tudi organ upravljanja dolžan zahtevati mnenja sindikatov in ga skupaj s predstavniki sindikata tudi obravnavati.