TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Prva alineja prvega odstavka 63. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 - uradno prečiščeno besedilo in 22/10) je bila v neskladju z Ustavo, kolikor je omogočala, da so se lahko profili odvzetih vzorcev DNK oseb, ki so bile osumljene, niso pa bile pravnomočno obsojene za očitano kaznivo dejanje, hranili vse do zastaranja kazenskega pregona. Člen 64 Zakona o policiji je bil v neskladju z Ustavo, kolikor je omogočal, da so se lahko profili odvzetih vzorcev DNK oseb, ki so bile osumljene, niso pa bile pravnomočno obsojene za očitano kaznivo dejanje, obravnavali skladno s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.

Profil DNK je osebni podatek, zato njegova obdelava pomeni poseg v informacijsko zasebnost posameznika, varovano s prvim odstavkom 38. člena Ustave. Obdelava in s tem tudi hramba profilov DNK sledi dopustnemu cilju odkrivanja storilcev kaznivih dejanj zaradi učinkovite zaščite pred izvajanjem kriminalne dejavnosti. Ureditev v Zakonu o policiji, ki je omogočala, da policija za namen odkrivanja storilca kaznivega dejanja oziroma zaradi ugotavljanja njegove istovetnosti v svoji tekoči zbirki hrani profil DNK posameznika, ki je bil osumljen storitve kaznivega dejanja, pa zanj ni bil pravnomočno obsojen, vse do zastaranja kazenskega pregona, ni bila nujna za dosego cilja zakonodajalca. Zato je nedopustno posegla v pravico iz prvega odstavka 38. člena Ustave. Z vidika namena hrambe bi zakonodajalec bistveno enake učinke oziroma učinke, ki so v bistvenem primerljivi s tistimi, ki jih ima na dopustnost kazenskega pregona zastaranje, dosegel že z omejitvijo na druge odločitve z učinkom res iudicata, ki ne pomenijo pravnomočne obsodbe storilca, pomenijo pa, da je kazenski postopek končan in da pregon zoper posameznika v tej zadevi ni več dopusten. Ureditev v Zakonu o policiji, ki je omogočala, da se profil DNK posameznika, ki je bil osumljen storitve kaznivega dejanja, pa zanj ni bil pravnomočno obsojen, trajno hrani, ni bila nujna za dosego ustavno dopustnega cilja. S tem, ko že sam dostop do podatkov ni bil bistveno zamejen, ni bila določena nobena okoliščina, ki bi omogočala oceno, ali trajna hramba profilov DNK teh oseb zadosti zahtevam za poseg v informacijsko zasebnost posameznika.