TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi obdolženega A. U. se ugodi, sodba sodišča prve stopnje pa se spremeni tako, da se obdolženi A. U. oprosti obtožbe, da je kot udeleženec v prometu s kršitvijo I. odstavka 45. člena Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzročil prometno nesrečo, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe s tem, da je dne 19.3.1998 ob 19.15 uri vozil osebni avtomobil, reg. št. ..., po regionalni cesti izven naselja Š. št. ..., ko je vozil v blagi levi ovinek, hitrosti vožnje ni prilagodil okoliščinam, da sta bili zaradi večernega časa vidljivost in preglednost slabi ter da so na obeh straneh ceste stanovanjski objekti, in okoliščini, da je vozil z zasenčenimi lučmi, in je zaradi tega na levem voznem pasu trčil v peško I. F., ki je z njegove desne strani z dvorišča stanovanjske hiše Š. ... prečkala cesto, pri trčenju pa je utrpela kompliciran prelom glave nadlahtnice in prelom glavice desne mečnice, kar sta poškodbi, zaradi katerih je bila začasno nezmožna za vsakršno delo, njena zmožnost za delo pa je za vselej zmanjšana;

s čemer naj bi storil kaznivo dejanje povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti po I. odstavku 325. člena KZ.

Po I. odstavku 96. člena ZKP) bremenijo stroški tega kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II. odstavka 92. člena ZKP v skupnem znesku 139.007,70 SIT ter potrebni izdatki obdolženca A. U. in potrebni izdatki in nagrada zagovornika A. S. proračun.

Po III. odstavku 105. člena ZKP se oškodovanka I. F. s svojim premoženjskopravnim zahtevkom v znesku 11.110.040,00 SIT napoti na pravdo.

Ker je oškodovanka zmotno menila, da bo cesto v temi in brez osvetlitve varno prečkala, obdolžencu ni mogoče očitati prehitre vožnje, ker trčenja ni mogel preprečiti z ustavitvijo osebnega avtomobila.