TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Računi družbe A. d.o.o. so tako pomanjkljivi, da iz njih ni mogoče jasno in brez dvoma prepoznati narave in obsega poslovnega dogodka. Tožnik k računom ni predložil dokumentacije, iz katere bi izhajal natančnejši opis storitev, za katere so bili računi izdani. Iz računov niso razvidni količina, vrsta in obseg opravljenih storitev, kar je po določbah 82. člena ZDDV-1 obvezen podatek na računu, račun z vsemi obveznimi sestavinami pa po določbah 67. člena ZDDV-1 pogoj za uveljavljanje pravice do odbitka DDV. Kot pravilno navede že davčni organ, pavšalno zaračunavanje potnih stroškov brez navedbe relacije, časa in osebe oziroma namena, s katerim je ta oseba opravila pot, onemogoča preveritev, ali so bile storitve dejansko opravljene. Enako velja za izvedbo izobraževanj, v zvezi s katerimi tožnik ni predložil programa izobraževanj, seznama udeležencev oziroma drugega dokazila o dejanski izvedbi izobraževanja.

Formalnosti ne smejo presegati tistega, kar je nujno potrebno za pravilno obračunavanje in pobiranje davka oziroma za izvrševanje nadzora. Zahteve glede navedkov na računu tako ne smejo praktično onemogočiti, ali pretirano otežiti uveljavljanje odbitka DDV. Glede na pomanjkljivo vsebino računov, kar v zvezi s posameznimi računi priznava celo tožnik sam, je davčni organ od tožnika zahteval drugo pisno dokumentacijo, ki bi izkazovala, katere storitve naj bi zanj opravila družba A. d.o.o. Zahteva po obstoju poslovne dokumentacije v zvezi z zaračunanimi storitvami je po navedenem razumna in pretirano ne otežuje uveljavljanja pravice do odbitka vstopnega DDV.