IZREK
I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni v I. točki izreka tako, da se v razmerju med stečajnim dolžnikom L. d.d. - v stečaju, in tožencem S. d.d. razveljavi učinek nakazila denarnih zneskov na račun toženca dne 12.12.2008 po dokumentu številka 240, s čimer je toženec prejel plačilo svojih terjatev po računih številka 0806227642781, 0807212885099 in 90096673 v skupnem znesku 3.376,68 EUR in dne 16.12.2008 po dokumentu 242, s čimer je toženec prejel plačilo dela svoje terjatve po računu številka 0807212885099 v višini 331,26 EUR. Toženec mora v 15 dneh plačati tožniku na njegov račun IBAN SI56 3300 00003290 328 denarni znesek 3.707,94 EUR in v primeru zamude tega roka še zakonske zamudne obresti od poteka izpolnitvenega roka do plačila. V zadnjem odstavku I. točke izreka in v II. točki izreka pa se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 1.031,80 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.
II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi I. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje.
III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške v znesku 106,70 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila; sama pa nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.
JEDRO
Pri ugotavljanju običaja, ki je bil vzpostavljen med pogodbenima strankama pri plačevanju obveznosti iz trajnega dolžniškega razmerja, je pomembna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec pred obdobjem izpodbojnosti pristajal na plačila v daljšem roku, kot so bila navedena v izstavljenih računih.
Čim so obstajali dejanski razlogi za dvom v plačilno sposobnost dolžnika, bi jih toženec imel možnost preveriti na ustrezen način, da bi se lahko prepričal ali gre za kratkoročno ali dolgoročno plačilno nesposobnost. Trditev v smeri, da bi stanje plačilne sposobnosti dolžnika kakorkoli preverjal ali pa da bi od dolžnika prejel informacijo, da je solventen, pa toženec ni podal. Sklicevanje na neobstoj zakonske subjektivne predpostavke izpodbijanja namreč varuje le skrbne nasprotnike izpodbijanja.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.