TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. in III. točki spremeni tako, da sedaj glasita:

I. Tožbeni zahtevek se zavrne še v delu, ki glasi:

„Toženi stranki se v 15 dneh prepoveduje dostop na nepremičnino z ID znakom 1147/4 in 1144/1, ki sta last tožeče stranke in kakršnikoli poseganje v rastje in v stvari na nepremičnini z ID znakom 1144/1 oziroma podobno vznemirjanje tožeče stranke kot lastnice teh nepremičnin.“

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje v znesku 694,24 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 196,80 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje.

Med pravdnima strankama je nesporno, da se je meja med strankama dokončno uredila v nepravdnem postopku N 134/2015. Sodišče druge stopnje pa nadalje ugotavlja, da pritožba pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo (341. člena ZPP), s tem, ko je ugotovljeni posek grmovja na zemljišču v lasti tožnice, torej enkratno dejanje storjeno konec leta 2017 potem, ko je tožnica sama navedla, da ne vtožuje motilnega dejanja iz leta 2015, ki se prav tako nanaša na enkratni posek vej istega grmovja, okvalificiralo kot vznemirjanje, ki terja negatorno zaščito. Ker tako ne gre za trajno ali ponavljajoče se vznemirjanje, po izdaji sklepa o ureditvi meje v nepravdnem postopku pa toženka z vznemirjanjem ni več nadaljevala, tudi pred tem pa je šlo zgolj za enkratni dogodek posekanja vejevja ribeza