TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje v tč. IV. in VI. izreka se zavrneta in se ta del sklepa potrdi; sodišče prve stopnje naj s popravnim sklepom odpravi očitno računsko napako v tč. IV izreka sklepa.

II. Pritožbama zoper sklep sodišča v tč. II. in III. v zvezi s V. izreka se ugodi tako, da se točki II. in III. poslej pravilno glasita:

"II. Preživninska obveznost očeta A. A. do njegove hčerke B. A., kot je bila določena s sodno poravnavo 24. 2. 2016, se od 1. 9. 2022 do 31. 8. 2024 spremeni tako, da znaša 200 EUR mesečno v breme očeta, od 1. 9. 2024 dalje pa 350 EUR mesečno.

Oče je dolžan od 8. 2. 2023 do izdaje tega sklepa doplačati za preživljanje hčere B. A. še 50 EUR mesečno, od izdaje sklepa dalje pa je dolžan plačevati 350 EUR mesečno, vse na račun B. A., pri čemer je zapadle in neplačane obroke dolžan plačati v 15 dneh, v bodoče pa do vsakega 15. v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

III. Preživninska obveznost očeta A. A. do njegovega sina C. A., kot je bila določena s sodno poravnavo 24. 2. 2016, se od 1. 9. 2022 spremeni tako, da je oče dolžan od tedaj dalje plačevati zanj mesečno preživnino v višini 200 EUR, in sicer na račun matere D. A.

Zapadle in neplačane zneske preživnin je dolžan plačati v 15 dneh, v bodoče pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude."

III. V preostalem delu se tč. V. izreka sklepa sodišča prve stopnje potrdi in se pritožba predlagateljice prav tako zavrne.

IV. Udeleženci sami krijejo vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Spremembo preživnine lahko pogojuje le bistvena sprememba okoliščin, na podlagi katerih je bila določena.

Po splošnem pravilu se preživnina za mladoletnega otroka običajno nakazuje na bančni račun otrokovega zakonitega zastopnika (torej starša, pri katerem otrok prebiva). Pri preživnini za polnoletno osebo pa se preživnina nakazuje neposredno upravičencu.

V primerih skupnega starševstva se preživnina praviloma nakazuje tistemu od staršev, ki je z otrokom več časa. Starša se sicer lahko sporazumno dogovorita, da se preživnina nakazuje neposredno na otrokov bančni račun, če je to v korist otroka. Sodišče ima diskrecijsko pravico pri odločanju o načinu izpolnjevanja preživninske obveznosti, vendar mora vedno slediti načelu koristi otroka. Ključno je, da je vsak primer individualno obravnavan glede na okoliščine in potrebe otroka ter zmožnosti staršev, pri čemer je vodilo vedno korist otroka.

Žepnina je običajno namenjena osebnemu razpolaganju otroka in predstavlja manjši denarni znesek, ki ga otrok lahko porabi po svoji presoji za osebne potrebe (npr. nakup sladkarij, iger, oblačil po lastni izbiri itd.). Preživnina pa pokriva vse življenjske stroške otroka, vključno s hrano, stanovanjem, obleko, izobraževanjem, zdravstvom, prevozom, rekreacijo in kulturnimi dejavnostmi. Ključno je, kakšen je namen izvedenega plačila in kaj je bilo dogovorjeno ali določeno v izvršilnem naslovu (sodna odločba, sodna poravnava ali izvršljiv notarski zapis). Le če je bilo določeno oz. izrecno dogovorjeno, da se preživnina plačuje na otrokov bančni račun, bi takšno plačilo veljalo kot izpolnitev preživninske obveznosti. Če se plačilo izvaja izven okvira dogovora, gre za prostovoljno dajatev, ki ne nadomešča preživninske obveznosti. Žepnina ni oblika izpolnjevanja preživninske obveznosti. Starš, ki neposredno skrbi za otroka, mora biti tisti, ki upravlja s preživninskimi sredstvi in jih porabi za otrokove življenjske potrebe. Če preživnina ni določena tako, da se plačuje na otrokov račun, plačilo na ta račun torej ne izpolnjuje obveznosti.