TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. Je kriptovaluta valuta?

Že samo poimenovanje kriptovalut nakazuje, da naj bi šlo za valuto.¹ Trenutno število kriptovalut se bliža meji 10.000. Če v to število vštejemo še neaktivne in brezvredne kriptovalute, bi našteli več kot 16.000 različnih vrst.² Primerjajoč to število s številom zakonitih plačilnih sredstev³ ugotovimo, da je vseh kriptovalut vsaj za 100-kratnik več.

Iz obravnave kriptovalut v luči osnovnih gradnikov denarja izhaja, da se denar in kriptovaluta po svojih lastnostih kar razlikujeta. Med osnovne gradnike denarja štejemo nalogo merilca vrednosti, menjalnega posrednika in hranilca vrednosti.⁴ Če je kupna moč denarja stabilna, opravlja vse tri funkcije. Kadar je pri denarju prisotna izredna volatilnost, se z njim ne da meriti vrednosti stvari, neuporaben je tudi kot menjalni posrednik. Tako kriptovalute, vsaj za zdaj, opravljajo zgolj nalogo hranilca vrednosti.⁵

Večino kriptovalut lahko opredelimo kot virtualne valute. ⁶ Edino pojmovanje virtualne valute v slovenski zakonodaji je podano v 48. točki 3. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1),⁷ ki določa, da je virtualna valuta »digitalna oblika vrednosti, ki je ne izda ali jamči zanjo niti centralna banka niti javni organ in ki ni nujno vezana na zakonito uvedeno valuto in je brez pravnega statusa valute ali denarnega sredstva, ampak jo fizične ali pravne osebe sprejemajo kot sredstvo menjave, ki se lahko elektronsko prenaša, shranjuje in izmenjuje«.

Do kriptovalut oziroma podrobneje do kriptovalute bitcoin se je opredelilo tudi Sodišče EU v zadevi C-264/14, Skatteverket proti Davidu Hedqvistu, v kateri je poudarilo, da kriptovaluta bitcoin spada med virtualne valute z dvosmernim tokom, ki jih uporabniki lahko kupujejo in prodajajo po menjalnem tečaju. Z vidika uporabe so tovrstne virtualne valute v resničnem svetu podobne katerikoli drugi zamenljivi valuti, saj omogočajo nakup tako resničnega kot virtualnega blaga in storitev. Sodišče je hkrati poudarilo, da je treba zaradi tega, ker virtualne valute niso izražene v obliki običajne računske enote, kot je na primer evro, temveč v virtualni računski enoti (na primer bitcoin), virtualne valute (in s tem tudi večino kriptovalut) razmejevati od elektronskega denarja, opredeljenega v Direktivi 2009/110/ES⁸.⁹

Ker virtualne valute niso zakonito plačilno sredstvo, je potrebna posebna previdnost v primerih, kadar se sklepajo pogodbe, kjer je izpolnitev obveznosti določena v kriptovalutah. V večini primerov, kjer se obveznost določi s kriptovalutami, je vsota opredeljena v zakonitem plačilnem sredstvu, in sicer zaradi tega, ker se kriptovalut ne dojema kot zakonito plačilno sredstvo, temveč le kot alternativni način izpolnitve plačila.¹⁰ Zaradi izjemne volatilnosti kriptovalut je potrebna še toliko večja pozornost pri oblikovanju pogodbenih določil, kadar stranki določeno obveznost izključno opredelita v kriptovalutah. Za ilustracijo nam lahko služi sklep Vrhovnega sodišča,¹¹ iz katerega izhaja, da je tožena stranka dolžna vrniti preostanek posojila v višini 33,90983 bitcoinov po posojilni pogodbi z dne 8. oktobra 2015. Vrednost enega bitcoina na ta dan je bila 215,55 evra, njegova vrednost na dan izdaje sklepa Vrhovnega sodišča pa 30.778,27 evra. Morebiti na videz nepomembna odločitev o opredelitvi zneska v kriptovalutah lahko namreč bistveno vpliva na pogodbeno obveznost stranke.

Ali bi se lahko stranka v tovrstnih primerih sklicevala na institut spremenjenih okoliščin? Pri (tradicionalnih) valutah gre za oteženost izpolnitve, kadar določena valuta, ki je v času sklenitve pogodbe veljala za izredno stabilno, zaradi nepričakovanih okoliščin precej devalvira.¹² Drugi odstavek 112. člena Obligacijskega zakonika (OZ)¹³ določa, da »razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin ni mogoče zahtevati, če bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim bila lahko izognila oziroma če bi njihove posledice lahko odklonila «. Stranka, ki se bo sklicevala na izredno spremembo vrednosti določene kriptovalute, bo zaradi zdaj že vsem znane volatilnosti kriptovalut težko uspešno zatrjevala, da ob sklenitvi pogodbe te okoliščine ni bilo mogoče upoštevati oziroma se ji ne bi uspela izogniti.

ICO

Angleška kratica ICO označuje prvo ponudbo prodaje kriptožetonov (angl. initial coin offering). Pri prvi ponudbi prodaje kriptožetonov gre za način množičnega financiranja z namenom pridobivanja investicijskega kapitala. Zagonsko podjetje izda kriptožeton (angl. token) v zameno za določen znesek kriptovalute. Lastnik kriptožetona prejme različna upravičenja; primeroma navajamo naslednja:

1. plačilo (kriptožetoni omogočajo nakup dobrin in storitev, običajno tistih, ki jih ponudnik prodaje kriptožetonov ponuja);
2. dostop (kriptožetoni omogočajo dostop oziroma uporabo platforme);
3. udeležba pri dobičku (kriptožetoni omogočajo izplačilo dividend);
4. upravljanje podjetja (kriptožetoni nudijo sodelovanja pri sprejemanju odločitev).¹⁴

Razlika med delnicami in kriptožetoni se kaže predvsem v tem, da kriptožetoni nujno ne vsebujejo glasovalnih pravic ali lastniškega deleža v podjetju, kakor tudi ne nudijo neposredno donosnosti v obliki dividend.¹⁵ Zbiranje sredstev s kriptožetoni kljub temu omogoča številne prednosti, predvsem zmožnost učinkovitega pridobivanja sredstev zunaj uveljavljenih metod financiranja in zmožnost globalne pritegnitve majhnih vlagateljev.¹⁶

NFT

Nezamenljivi žeton (non fungible token) oziroma krajše NFT ni novost na področju kriptovalut, kljub temu je zanimanje širše javnosti požel šele v letu 2021. NFT temelji na isti infrastrukturi kot kriptovalute, vendar je pomembna razlika v tem, da je vsak izmed teh žetonov edinstven. NFT tvori podlago za digitalno umetnost (predvsem slikovne, zvočne in video datoteke),¹⁷ katere lastništvo in izvirnost izhaja iz posebnega digitalnega potrdila v registru. Vendar ker se lahko ta digitalna umetnost replicira, ogleda, spreminja ipd., se poraja vprašanje, katera lastniška upravičenja ima lastnik žetona. Prav zaradi tega dejstva je še toliko bolj neobičajno, da izdelki digitalne umetnosti dosegajo visoke vrednosti.¹⁸

2. Pametne pogodbe

Kriptovalute temeljijo na tehnologiji blockchain oziroma tehnologiji veriženja blokov. Ta tehnologija prav tako predstavlja osnovno okolje za delovanje pametnih pogodb. Skupaj s tehnologijo veriženja blokov in kriptovalutami se je začel pojavljati tudi izraz pametne pogodbe. Pametna pogodba oziroma samodejno izvršljiva pogodba ni novost, saj jo že dolgo poznamo, in sicer gre za sklepanje prodajnih pogodb prek prodajnih avtomatov, ki samodejno izvršujejo prodajo izbranih izdelkov in storitev.¹⁹ V trenutku, ko se vstavi zahtevana vrednost denarja in izbere izdelek ali storitev, prodajni avtomat samodejno izpolni pogodbeno obveznost.²⁰

Pametne pogodbe se od klasičnih pogodb razlikujejo zlasti v naslednjih elementih:

• zapis pogodbe oziroma pogodbenih določil v računalniški kodi,
• samodejnost izpolnitve pogodbene obveznosti in
• nespremenljivost pogodbe, potem ko je vnesena v tehnologijo veriženja blokov.²¹

Zaradi narave delovanja tehnologije veriženja blokov pogodbe, ki je pretvorjena in vnesena v to tehnologijo, ni več mogoče spremeniti ali preklicati. Tovrstna nespremenljivost pogodbe zagotavlja večjo pravno varnost. Pri pametnih pogodbah je namreč izpolnitev pogodbe odvisna zgolj od (ne)nastopa določene okoliščine, ki bo sprožila samoizvršljivost pogodbe. Pametne pogodbe delujejo kot samoizvršljive na način, da upoštevajo navodilo: če se zgodi A, naj se znesek kriptovalut B prenese z naslova C na naslov D.²² S tem, ko se pogodbeno določilo pretvori v tehnologijo veriženja blokov, volja pogodbenih strank po izpolnitvi nima več nikakršnega vpliva. Zaradi samoizvršljivosti pametnih pogodb zaupanje v veljavnost dogovora ni več potrebno, saj ga nadomesti zaupanje v pametne pogodbe, kjer je razplet pravnega posla že določen in znan.²³

Pogodbo lahko obravnavamo skozi dva vidika: operativni vidik in neoperativni vidik pogodbe. Operativni vidik oziroma del pogodbe je tisti, ki ga nameravamo avtomatizirati. Neoperativnega vidika pogodbe stranki ne želita oziroma ne moreta avtomatizirati,²⁴ zaradi česar pogodba v pravnem smislu vedno obstaja ločeno od tehničnega vidika pametne pogodbe.²⁵ Pri pametnih pogodbah je lahko pogodba v pravnem smislu sklenjena vzporedno (ustno ali pisno) in je v računalniško kodo pretvorjeno zgolj tisto pogodbeno določilo, ki skrbi za samodejno izpolnitveno dejanje. Takšna rešitev bo ustrezna predvsem takrat, kadar pravo postavlja obličnostne zahteve za veljavnost pogodbe. Lahko pa je pametna pogodba v celoti oziroma izključno pretvorjena v računalniško kodo brez vzporedne oblike (stranki se za takšno dejanje sporazumno odločita, ali pa gre za tako imenovano adhezijsko pogodbo, ki jo druga stranka zgolj sprejme ali zavrne). V teh primerih je treba presojati, ali takšen zapis izpolnjuje vse zakonske predpostavke za veljavno sklenitev pogodbenega razmerja. Kadar pametna pogodba, ki je zapisana izključno v računalniški kodi, izpolnjuje zakonske zahteve za veljavno sklenitev pogodbe, je pametna pogodba pravno zavezujoča in ustvarja pravne učinke.²⁶

Pametna pogodba je v svojem golem smislu neučinkovita, če ni vzpostavljene obojestranske izmenjave podatkov med blokovno verigo in resničnim svetom. Tehnologija veriženja blokov torej ne more zagotavljati resničnosti, zato vez med blokovno verigo in resničnim svetom nudijo agenti, za katere uporabljamo izraz »oraklji «. V tehničnem smislu najpogosteje razlikujemo med tremi vrstami orakljev:²⁷

• programski oraklji (omogočajo interakcijo s spletnimi viri informacij, ki jih nato prenesejo v tehnologijo veriženja blokov – na primer vrednost digitalnih dobrin, podatki o letalskem prevozu);
• strojni oraklji (zasnovani so tako, da komunicirajo z resničnim svetom in pretvorijo dogodke v resničnem svetu v digitalno obliko, ki jo nato interpretira pametna pogodba – takšno tehnično infrastrukturo omogočajo na primer internet stvari, elektronski senzorji, QR-bralniki);
• človeški oraklji (v poštev pridejo zlasti takrat, kadar se zahteva arbitrarni vnos, ki ga stroji ali programi težko opravijo – na primer, zahteva se vnos »ali je A zmagal na volitvah«).²⁸

Pravni zadržki uporabe pametnih pogodb

Čeprav se nespremenljivost pametnih pogodb prvenstveno kaže kot njihova pozitivna lastnost, v nekaterih situacijah pomeni kar precejšno slabost, saj lahko kljub temeljnemu načelu pogodbenega prava pacta sunt servanda v praksi nastopijo okoliščine, ki narekujejo spremembo oziroma prilagoditev pogodbenih razmerij. ²⁹ Zato delimo spore pri sklepanju pametnih pogodb na tri kategorije: (1) spori med strankama, (2) spori, ki izvirajo iz tehničnih težav uporabe pametnih pogodb, in (3) spori, povezani z nepravilnim postopanjem orakljev. ³⁰ Pri sporih med strankama gre predvsem za institute razveze pogodbe, odstopa od pogodbe, spremenjenih okoliščin, nemožnosti izpolnitve, delne izpolnitve, spremembe pogodbe, izpolnitve s subrogacijo, poravnave ipd. V teh primerih nespremenljivost pogodbe in njena samodejna izvršljivost ustvarjata negativne posledice, saj stranki teh pravnih institutov ne moreta uporabljati. Tudi sodišče lahko ukrepa šele post festum.³¹

Četudi smo do zdaj govorili o popolni samodejni izpolnitvi pametne pogodbe, velja opozoriti, da v določenih primerih stranka lahko vpliva na neizpolnitev pogojev, ki zagotavljajo samodejno izpolnitev obveznosti iz pametne pogodbe. Stranka ima namreč možnost, da ne bo nikoli zagotovila vnaprej dogovorjene količine valute v njeni denarnici za kriptovalute, zaradi česar se obveznost iz pametne pogodbe ne bo samodejno izpolnila. ³² Tudi anonimnost strank, ki sta sklenili pametno pogodbo (na primer pri adhezijski pametni pogodbi), lahko pomeni težavo, in sicer pri ugotavljanju pasivne legitimacije.

Sklep

Zaradi samodejnosti izpolnitve pri pametnih pogodbah skorajda ne moremo govoriti o izpolnitveni fazi pogodbenega razmerja, ki je v celoti samodejno izvršljivo in nespremenljivo. Tovrstna togost pametnih pogodb narekuje, da morata stranki dati precej večji poudarek sklenitveni fazi pogodbenega razmerja. Slednje pomeni, da morata stranki že ob sklenitvi takšnega pogodbenega razmerja upoštevati, da se lahko določene okoliščine, ki so relevantne za pogodbeno razmerje, spremenijo, in zagotoviti, da so pravilno pretvorjene v računalniško kodo, ki skrbi za samodejno izvršitev pametne pogodbe.³³

Pridevnik »pameten« pri pametnih pogodbah označuje samodejnost izpolnitve, zaradi česar ni zahteve po dodatnem izpolnitvenem dejanju pogodbenih strank. Zato velja pritrditi stališču v teoriji, ki pravi, da je skovanka pametna pogodba zgolj iluzija.³⁴ Temu naj še dodamo, da pri pametnih pogodbah običajno govorimo zgolj o pretvorbi posameznih pogodbenih določil, in ne celotne pogodbe, v tehnologijo veriženja blokov. Tako se zdi pravilnejši izraz pametna pogodbena določila, predvsem upoštevajoč, da je v le redkih primerih pametna pogodba tudi pogodba v pravnem smislu.

¹ Cencelj, P.: .com in kriptožvenket, Pravna praksa, št. 49-50/2017, str. 30.

² Howarth, J.: How Many Cryptocurrencies Are There In 2022?, https://explodingtopics.com/blog/number-of-cryptocurrencies (28. 2. 2022).

³ Število zakonitih plačilnih sredstev se giblje med 160 in 180.

⁴ Cencelj, P., naved. delo, str. 30.

⁵ Mencinger, J.: Nič, Pravna praksa, št. 1/2018, str. 22.

⁶ Primerjaj Ahtik, M., Hojnik, J.: Digitalna ekonomija: bitcoin, internet stvari in Uber, Podjetje in delo, št. 6-7/2017, str. 1096.

⁷ Ur. l. RS, št. 68/16, 81/19, 91/20 in 2/21 – popr.

⁸ Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10. oktober 2009, str. 7–17).

⁹ Sodišče EU v zadevi C‑264/14, Skatteverket proti Davidu Hedqvistu, 22. oktober 2015, točka 12.

¹⁰ Rizos, E.: The Consumer’s Right of Withdrawal in Case of Payment with Bitcoins, Oslo Law Review, 1 (2016), str. 26.

¹¹ VS RS, sklep II DoR 162/2021, 2. junij 2021.

¹² Velja poudariti, da je v tem primeru šlo za 80-odstotno devalvacijo. Tako Kranjc, V.: Gospodarske pogodbe, Tradicionalni in novejši posli gospodarskih subjektov, GV Založba, Ljubljana 2020, str. 178. Primerjaj tudi uradni komentar Načel UNIDROIT za mednarodne gospodarske pogodbe, https://www.unidroit.org/english/ principles/contracts/principles2016/principles2016-e.pdf (28. 2. 2022), str. 220–221.

¹³ Ur. l. RS, št. 97/07 – UPB, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631.

¹⁴ Setnikar, N., Šutanovac, L.: Razpihovanje pravne megle na področju ICO, Pravna praksa, št. 48/2017, priloga, str. III-IV.

¹⁵ Setnikar, N., Šutanovac, L., naved. delo, str. III.

¹⁶ Kavčič M.: Nove tehnologije in regulatorni trendi – pogled praktika, Podjetje in delo, št. 6-7 (2018), str. 1065.

¹⁷ Jakhel, Č.: Srečko Kosovel v kriptosvetu, Pravna praksa, št. 11 (2021), str. 22.

¹⁸ Zajc, K.: NFT – nova nogometna liga ali kaj drugega?, Pravna praksa, št. 17-18 (2021), str. 27.

¹⁹ Drnovšek, K.: Tehnologija veriženja podatkovnih blokov in pravni vidiki sklepanja pametnih pogodb, Podjetje in delo, št. 5/2018, str. 738.

²⁰ Samec Berghaus, N., Drnovšek, K.: Iluzija pojma pametne pogodbe, v Repas, M. (ur.), Pravo in ekonomija: digitalno gospodarstvo, Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, 2018, str. 24.

²¹ Drnovšek, K., naved. delo, str. 734.

²² Mik, E.: Smart Contracts: Terminology, Technical Limitations and Real World Complexity, Law, Innovation & Technology, 9(2), 2017, https://papers.ssrn.com/ sol3/papers.cfm?abstract_id=3038406 (28. 2. 2022), str. 7.

²³ Sekirnik, J.: Pametne sodbe ali pametne pogodbe kot sredstvo za izvrševanje sodb, Podjetje in delo, št. 5/2019, str. 762.

²⁴ Clack, C. D., Bakshi, V. A., Braine, L.: Smart Contract Templates: foundations, design landscape and research directions, https://arxiv.org/pdf/1608.00771.pdf (28. 2. 2022), str. 5.

²⁵ Damjan, M.: Vloga verižnih orakljev pri pametnih pogodbah, v Repas, M. (ur.), Pravo in ekonomija: Digitalno gospodarstvo, Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, 2020, str. 107.

²⁶ Drnovšek, K., naved. delo, str. 736, in Mik, E.: naved. delo, str. 14–15.

²⁷ Damjan, M., naved. delo, str. 105, 108, 111–112.

²⁸ Beniiche, A.: A Study of Blockchain Oracles, https://arxiv.org/pdf/2004.07140.pdf (28. 2. 2022), str. 1.

²⁹ Drnovšek, K., naved. delo, str. 744.

³⁰ Budak, A., Köse, S. E.: Arbitration In The Era Of Smart Contracts, https://www.mondaq.com/turkey/fin-tech/841140/arbitration-in-the-era-of-smart-- contracts (28. 2. 2022).

³¹ Samec Berghaus, N., Drnovšek, K., naved. delo, str. 23.

³² Samec Berghaus, N., Drnovšek, K., naved. delo, str. 26.

³³ Drnovšek, K., navedeno delo, str. 745, 756.

³⁴ Samec Berghaus, N., Drnovšek, K., naved. delo, str. 24, 27.