TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

III. Revizija se ne dopusti.

Tožeča stranka se je v pogodbi o zaposlitvi zavezala tožencu izplačati mesečno nagrado v višini 10 % na bruto plačo iz naslova lojalnosti, toženec pa se je zavezal vrniti zneske izplačane nagrade za lojalnost ter stroške strokovnih izobraževanj za obdobje zadnjih 12 mesecev, če redno odpove pogodbo o zaposlitvi, ali če ravna v nasprotju z določili tega člena. Pravno podlago za odločitev o tožbenem zahtevku med strankama predstavlja sklenjena pogodba o zaposlitvi. Po določbi 11. člena ZDR se glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali z drugim zakonom drugače določeno. Za vsako pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno po določbah ZDR, velja tudi načelo svobodnega urejanja obligacijskih razmerij, ki je omejena le z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli (3. člen OZ). Pri sklepanju dvostranskih pogodb (med katere sodi tudi pogodba o zaposlitvi), izhajajo udeleženci iz načela enake vrednosti vzajemnih dajatev (1. odstavek 8. člena OZ). Z vrnitvijo 12 izplačanih nagrad se toženca nesorazmerno omejuje pri iskanju nove zaposlitve, nesorazmerno se posega v toženčevo z ustavo zagotovljeno pravico do proste izbire zaposlitve in svobodne gospodarske pobude (ki ne velja le za delodajalca) ter je neprimerno sredstvo za zaščito materialnih pravic in interesov tožeče stranke. Takšen zahtevek, ki nasprotuje temeljnim ustavnim načelom, nima pravnega varstva.