TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Ob odločanju o pritožbi se izpodbijani sklep po uradni dolžnosti spremeni tako, da se izvrševanje vzgojnega ukrepa nadzorstvo organa socialnega varstva in navodil redno obiskovati šolo ter psihološko posvetovalnico, izrečenega

(sedaj starejšemu) mladoletniku A. A., sinu B. A. in C. A., roj. ... 2007, stalno stanujočemu ...,

na podlagi 80. člena in 83. člena KZ nadomesti le

z vzgojnim ukrepom oddaje v prevzgojni dom,

sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Po presoji sodišča druge stopnje okoliščina, da je prvostopenjsko sodišče razpisalo najprej glavno obravnavo, nato pa sejo senata, na kateri je bila zagotovljena kontradiktornost postopka, nima (in tega tudi pritožnica ne zatrjuje) relevantnega vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zato v pritožbi očitana kršitev iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s 478. členom ZKP ni podana.

Prvostopenjsko sodišče je mladoletniku izreklo vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega varstva z navodiloma, ki v obravnavani zadevi nimata narave samostojnega ukrepa (četrti odstavek 78. člena KZ). Ta vzgojni ukrep sme resda trajati najmanj eno leto in najdalj tri leta, kar pomeni, da se pred potekom enega leta ne sme ustaviti, glede njegove nadomestitve z drugim vzgojnim ukrepom pa v navedenem časovnem okviru niso predvidene nobene omejitve.

Sodišče prve stopnje mora torej v postopku spremljanja izvrševanja vzgojnega ukrepa redno ugotavljati, ali mladoletnik med izvajanjem izrečenega vzgojnega ukrepa sodeluje, pridobiva delovne navade, ima uvid v lastno neustrezno vedenje in si prizadeva razviti primerne osebnostne lastnosti, ali pa se izvrševanju ukrepa izogiba, ga ne spoštuje ter krši pravila in so zato potrebni intenzivnejši ukrepi za njegovo prevzgojo, da bi spremenil obnašanje, ki je ogrožajoče zanj, za okolico pa negativno in moteče ter razvil osebno odgovornost za svoja ravnanja.

Izhodišče za sodno obravnavanje mladoletnika, izrek primerne kazenske sankcije in odločitev o spremembi že izrečenega vzgojnega ukrepa predstavljajo potrebe posameznega mladoletnika po vzgoji, prevzgoji in pravilnem razvoju, ki pomenijo temeljni namen kazenskih sankcij za mladoletnike.

V obravnavanem primeru ni mogoče govoriti o tehtnosti tako imenovanega postopnega izrekanja oziroma zaostrovanja vzgojnih ukrepov, kot to neutemeljeno pričakuje pritožnica.