TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v točkah II. in III. izreka spremeni tako, da se

obdolženega A. A. po 358. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da je spravil pristojni organ v zmoto in s tem dosegel, da je ta v javni listini potrdil nekaj lažnega, kar naj bi bil dokaz v pravnem postopku, s tem da je

dne 29. 5. 2013 pri pooblaščenem podjetju za registracijo vozil B. d. o. o. v C. podal vlogo za registracijo vozila znamke in tip BMW 530D s št. šasije 001, na katerem šasiji je bil vtisnjen podatek s to številko šasije, čeprav je šlo za vozilo BMW 530D s št. šasije 002, ter je s tem pristojni organ spravil v zmoto, da je navedeno vozilo registriral s spremenjeno številko šasije, zanj izdal prometno dovoljenje in vozilo vnesel v evidenco registriranih vozil, navedena evidenca pa je javna listina v evidenci registriranih vozil po 62. členu Zakona o motornih vozilih (ZMV-1), in je navedena listina pomembna za pravni promet,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1.

Na podlagi določbe prvega odstavka 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika proračun.

Ni dvoma, da se obtožbeni očitek ne nanaša na prometno dovoljenje (ki je urejeno v 32. in 33. členu ZMV) temveč evidenco registriranih vozil. Ta evidenca pa tudi ne spada med javne knjige (znak očitanega kaznivega dejanja je namreč poleg javne listine lahko tudi javna knjiga), ki jih je mogoče razumeti kot knjige, registre in evidence, katerih informacije so javno dostopne. Sodna praksa je tako na primer za javne knjige štela zemljiško knjigo, sodni register, register društev in sirotinsko knjigo. Čeprav gre za uradno knjigo, pa javna knjiga ni evidenca o vpisanih registriranih motornih vozilih, saj je dostop do podatkov iz te evidence omogočen le določenim uradnim osebam in za določene namene, kar je določeno v 63. členu ZMV-1.

Dejanje, kot je opisano v obtožbi ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1, saj je očitek, ki se nanaša na javno listino, vezan na evidenco, ki nima lastnosti javne listine.

Ker je torej sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 9. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, hkrati pa dejanje, kot je opisano v obtožbi, po zakonu ni kaznivo dejanje, kar bi v primeru razveljavitve prvostopenjske sodbe, v ponovljenem postopku narekovalo izrek oprostilne sodbe, bi bila razveljavitev sodbe nesmiselna, zato je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi zagovornika ter izpodbijano sodbo v skladu s prvim odstavkom 394. člena ZKP spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe.