TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama obdolženega S.O. in njegovega zagovornika se delno ugodi in izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se

I.

na novo izreče:

Obdolženi S.O. (osebni podatki kot v prvostopenjski sodbi),

je kriv,

ker je T.K. v času od 20. 10. 2016 do 7. 12. 2016 v Mariboru, v V. D. in v S. B. s ponavljajočim se vsiljivim prizadevanjem vzpostavitve neposrednega stika in stika preko elektronskih komunikacijskih sredstev, zalezoval in pri njej s tem povzročil prestrašenost in ogroženost, ko ji je potem, ko mu je K. povedala, da ne želi več z njim intimnega razmerja,

- dne 20. 10. 2016 v Mariboru po elektronski pošti poslal T.K. določilo 140. člena Kazenskega zakonika z vsebino kaznivega dejanja nedovoljena objava zasebnih pisanj,

- dne 21. 10. 2016 ob 12:49 uri po elektronski pošti vabil T.K. na srečanje,

- dne 3. 11. 2016 klical v D. starejših I. v V. D. ter hotel s K. vzpostaviti stik,

- dne 8. 11. 2016 ob 14:28 uri iz telefonske številke 041/...-050 poslal K. SMS sporočilo: »Plačaj že ukradene zavese in šotor. Mojega p. pa pusti v bloku primiri. Veliko si jih pohabila«,

- dne 25. 11. 2016 ob 13:29 uri iz telefonske številke 041/...-706 poslal K. SMS sporočilo: »K., kada češ prestati, da ubijaš. Ljudi sve vide. Podpisi se sakupljajo i nečeš više dugo blefirati. Prestani sa tim. Tvoje vrijeme, da ubijaš stanare dowa se polako bliža kraju. Priznaj grešku i pomoli za oproštaj. Nema ti spasa znaj«, (kar v prevodu pomeni: "K., kdaj boš prenehala moriti? Ljudje vse vidijo. Podpisi se zbirajo in ne boš več dolgo blefirala. Prenehaj s tem. Tvoj čas, da moriš stanovalce doma, se počasi izteka. Priznaj napako in moli za odpuščanje. Vedi, da ti ni več odrešitve."),

- dne 28. 11. 2016 ob 12:17 uri iz telefonske številke 041/...-177 poslal K. SMS sporočilo: »K. kada češ prestati da ubijaš. Ljudi sve vide. Podpisi se sakupljajo i nečeš više dugo blefirati. Prestani sa tim. Tvoje vrijeme da ubijaš stanare doma se polako bliža kraju. Priznaj grešku i pomoli za oproštaj. Nema ti spasa znaj...«,(kar v prevodu pomeni: "K., kdaj boš prenehala moriti? Ljudje vse vidijo. Podpisi se zbirajo in ne boš več dolgo blefirala. Prenehaj s tem. Tvoj čas, da moriš stanovalce doma, se počasi izteka. Priznaj napako in moli za odpuščanje. Vedi, da ti ni več odrešitve...") nato pa ob 12:21 uri iz telefonske številke 041/...-177 poslal K. SMS sporočilo: »Kako je sad. Gubi se k.. M. tvoj otac i ti isto govno«, (kar v prevodu pomeni: "Kako je zdaj. Izgini, K.. M., tvoj oče in ti, isto govno") nato ob 12:26 uri poslal takšno SMS sporočilo še enkrat,

- dne 29. 11. 2016 ob 12.00 uri iz telefonske številke 041/...-177 poslal K. SMS sporočilo: »Sedaj se baviš še z mamili. Daleč si zabredla k..«, ob 12:29 uri je K. s predhodno navedene telefonske številke poslal SMS sporočilo: »Kdor seje veter bo žel vihar in ti k. to počneš že celo življenje. Sedaj se dela obračun za vse dnbro in za vse slabo«,

- dne 30. 11. 2016 ob 12:22 uri iz telefonske številke 041/866-056 poslal K. SMS sporočilo: »K. a si danes spet nafiksana ali ne. Kriminalci končajo na vislicah ali v zaporu. Kje boš ti? Nehaj že ubijati, se ti stari nič ne smilijo. Tudi ti si staro odsluženo kljuse dovolj si se najebala in nisi več za nobeno rabo«,

- dne 7. 12. 2016 ob 13:48 uri iz telefonske številke 041/...-302 poslal K. SMS sporočilo: »Prasica k., kaj zdaj si se spravila še na mojo mamo. Tudi njo hočeš ubiti. Ti si še vedno tudi tu. Ne boš več dolgo da veš. Prasica si bila si in kot prasica boš končala. Samo to si zaslužijo takšni kriminalci kot ti. Tudi mamila ti ne bodo pomagala, razen da si si nakopala denar. Sreče in ljubezni se ne kupi. Zgini takoj in za vedno«,

zaradi česar se je T.K. počutila ogroženo in prestrašeno.

S tem je storil kaznivo dejanje zalezovanja po prvem odstavku 134.a člena Kazenskega zakonika.

Po 57. in 58 členu Kazenskega zakonika se obdolžencu izreče

pogojna obsodba,

v okviru katere se mu po prvem odstavku 134a. člena Kazenskega zakonika določi kazen 5 (pet) mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi 2 (dveh) let po pravnomočnosti sodbe ne bo storil novega kaznivega dejanja.

V določeno kazen zapora se v skladu z določbo 56. člena Kazenskega zakonika všteje čas pridržanja od 20. 12. 2016 od 8.15 ure do 20. 12. 2016 do 20.35 ure.

Po 71a. členu Kazenskega zakonika se obdolžencu izreče varnostni ukrep prepovedi približevanja ali komuniciranja z žrtvijo kaznivega dejanja za čas 2 (dveh) let, v okviru katerega se obdolžencu določi:

- prepoved namernega približevanja oškodovanki T.K. na razdaljo manjšo od 100 metrov,

- prepoved navezovanja neposrednih ali posrednih stikov s T.K., vključno z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev,

- prepoved dostopa do bivališča oškodovanke T.K. na naslovu X, S. B.Č. in do njenega delovnega mesta na naslovu D. starejših I. d.o.o., V. d. št., J., na razdaljo manjšo od 100 metrov.

Trajanje prepovedi približevanja in komuniciranja se šteje od pravnomočnosti sodbe. Čas prebit v zaporu oziroma v zdravstvenem zavodu za zdravljenje in varstvo se ne všteva v čas trajanja tega ukrepa. Sodišče sme odločiti, da varnostni ukrep preneha, če je poteklo šest mesecev od začetka izvajanja. O tem odloči sodišče na prošnjo obdolženega, če ugotovi, da so prenehali razlogi za izrek tega ukrepa.

Pogojna obsodba bo preklicana, če obdolženec prekrši prepoved približevanja ali komuniciranja z oškodovanko T.K..

V skladu z določbo prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku je obdolženec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka iz drugega odstavka 92. člena ZKP, ki bodo odmerjeni naknadno s posebnim sklepom.

Oškodovanko T.K. se v skladu z drugim odstavkom 105. člena Zakona o kazenskem postopku s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 26.000,00 EUR v celoti napoti na pravdo.

II.

obtožba zoper obdolženega S.O.,

se iz razloga po 5. točki prvega odstavka 371. člena v zvezi s 4. točko 357. člena Zakona o kazenskem postopku

zavrne

glede dejanja, opisanega v delu, ki glasi:

ker je T.K. v času od 31. 8. 2016 do 19. 10. 2016 v Mariboru, v V. D. in v S. B. s ponavljajočim se opazovanjem in z vsiljivim prizadevanjem vzpostavitve neposrednega stika in stika preko elektronskih komunikacijskih sredstev, zalezoval in pri njej s tem povzročil prestrašenost in ogroženost, ko ji je potem, ko mu je K. povedala, da ne želi več z njim intimnega razmerja,

- dne 31. 8. 2016 iz telefonske številke 041/...-227 poslal K. SMS sporočilo: »…če me nočeš objeti živega, me objemi mrtvega…«,

- dne 1. 9. 2016 iz telefonske številke 041/...-227 poslal K. SMS sporočilo, da jo vabi na kolesarjenje,

- dne 7. 9. 2016 iz telefonske številke 041/...-227 poslal K. SMS sporočilo, da želi z njo vzpostaviti kontakt, ker je ne more dobiti na telefon,

- dne 8. 9. 2016 med 08:20 uro in 20:41 uro iz telefonske številke 041/...-227 poslal K. 8 (osem) SMS sporočil, da naj se mu javi na telefon,

- dne 9. 9. 2016 med 08:18 uro in 21:34 uro iz telefonske številke 041/...-227 poslal K. 10 (deset) SMS sporočil, da naj se mu javi na telefon ter mu javi termin za Bownovo terapijo, istega dne pa se sestal v prostorih DSM z A.R., direktorico T. K., da bi preko nje vzpostavil kontakt s K.,

- dne 10. 9. 2016 med 11:26 uro in 22:41 uro iz telefonske številke 041/...-227 poslal K. 6 (šest) SMS sporočil ter jo prosil za terapijo in lajšanje bolečin,

- dne 11. 9. 2016 ob 8:08 in 12:26 uri iz telefonske številke 041/...-227 poslal K. SMS sporočili, v katerih jo je prosil za terapijo in lajšanje bolečin,

- dne 12. 9. 2016 poslal K. iz telefonske številke 041/...-227 dve SMS sporočili, da želi z njo vzpostaviti kontakt,

- dne 13. 9. 2016 med 9:40 uro in 19:47 uro z telefonske številke 041/...-227 poslal K. 4 (štiri) SMS sporočila in želel vzpostaviti kontakt z njo,

- dne 18. 9. 2016 v S. B. zvonil na vratih stanovanja T.K., vendar mu ni hotela odpreti;

- dne 19. 10. 2016 v Domu starejših I. v V. D. po telefonu zagrozil T. K., da naj »spakira iz Slovenije, ker jo bodo sicer Albanci nosili v krsti«, zatem pa jo še večkrat poklical in želel z njo vzpostaviti kontakt,

s čimer bi naj storil kaznivo dejanje zalezovanja po prvem odstavku 134.a člena Kazenskega zakonika.

Po 98. členu v zvezi s prvim odstavkom 96. člena v zvezi z drugim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika obremenjujejo proračun, po drugem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku se oškodovanko T.K. s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

III.

V ostalem se pritožbi kot neutemeljeni zavrneta in v nespremenjenem obsegu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Nepristranskost sodišča je treba ocenjevati ne le po njenih učinkih (na primer po odsotnosti kršitev procesnih pravic ene izmed strank, po vplivu (ne)pristranskosti na odločitev o glavni stvari), temveč tudi po njenem zunanjem izrazu, namreč, kako lahko vprašanje razmerja pristranskosti oziroma nepristranskosti razumejo stranke v konkretnem postopku.

Za razliko od prej veljavnega Sodnega reda, trenutno veljavni Sodni red izrecno določa, kje sedi obdolženec. Tako ni nobenega dvoma, da je njegovo mesto na sodnikovi desni strani. Zgolj izjemoma, kadar sodnik določi drugače, lahko obdolženec sedi drugje.

Vprašanje, ali je obdolženec sposoben sodelovati na glavni obravnavi, je torej predmet presoje sodišča, ne pa obdolženčeve osebne odločitve.

Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jo sodnik sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, same po sebi, brez navedbe dodatnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost sodnika, ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev.

Zlorabo postopkovnih pravic v zvezi s podajanjem predlogov za prenos krajevne pristojnosti je mogoče obravnavati enako kot zlorabo pravic v zvezi z zahtevami za izločitev sodnika. Prek analogne uporabe določbe petega odstavka 42. člena ZKP je zato mogoče zavreči tudi predlog za prenos krajevne pristojnosti, ki predstavlja zlorabo postopkovnih pravic. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno predložiti predloga za prenos krajevne pristojnosti sodišču, ki bi o predlogu sicer odločalo, ko je ugotovilo, da gre za ponavljanje razlogov, ki so že bili podani in da je predlog podan z namenom zavlačevanja postopka.

Predlog za pregon je procesna izjava oškodovanca, s katero izrazi svojo procesno voljo, da se zoper obdolženca sproži kazenski postopek. Ta izjava je lahko ustna ali pisna, zakon obličnosti ne predpisuje, pomembno je, da je volja izražena jasno in nedvoumno. Zakon tudi za umik predloga za pregon posebne obličnosti ne predpisuje, vendar pa mora biti procesna izjava o umiku predloga za pregon izrecna, nedvoumna in brezpogojna ter zanjo ni potrebno obdolženčevo soglasje. Oškodovanec mora biti v takšnem psihičnem stanju, da je sposoben razumeti pomen izjave o umiku predloga za pregon in izjava volje ne sme biti posledica vpliva sile, grožnje ali drugega nedovoljenega sredstva, sicer gre za pravno neveljaven umik.

Oškodovanec izgubi pravico, da po podanem pravnem pouku ponovno vloži predlog za pregon za dejanje (iste historične dogodke), za katere je že podal umik.

Zbrani do umika predloga za pregon sami po sebi niso nezakoniti in za njihovo izločitev v določbi 83. člena ZKP ni zakonske podlage, vendarle so sankcionirani s prepovedjo uporabe - na njih sodišče ne sme opirati svoje odločbe. Če sodišče to prepoved krši, zagreši bistveno kršitev določb kazenskega postopka (8. točka prvega odstavka 371. člena ZKP).

Poziv policije k ravnanju (dati ali ne dati dovoljenje za pregled) ne pomeni nedovoljenega vpliva na voljo obdolženca, ki bi pomenila negativen poseg v obdolženčevo pravico do zasebnosti V nasprotnem primeru ne bi bilo mogoče šteti nobene izjave ali dejanja za prostovoljnega.