TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Tožbi se delno ugodi in se odločba Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence 306-95/2009-62 z dne 11. 5. 2010 odpravi v delu, kjer ugotavlja tožnikovo odgovornost za udeležbo pri dogovarjanju oziroma usklajenem ravnanju pri oblikovanju oziroma določanju cen dnevnih smučarskih vozovnic za odrasle v sezonah 2004/2005, 2005/2006, 2006/2007 in 2007/2008, in v delu, kjer ugotavlja tožnikovo odgovornost za kršitev 81. člena Pogodbe o Evropski skupnosti oziroma 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, ter se v tem obsegu zadeva vrne toženki v ponoven postopek.

V preostalem delu se tožba zavrne.

Toženka je dolžna povrniti tožniku stroške postopka v višini 350,00 EUR, v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od šestnajstega dne po vročitvi sodbe do plačila.

Brez teže je tudi tožbena navedba, da o usklajevanju ne more biti govora, saj sta bili v tej sezoni izenačeni le ceni dnevnih smučarskih vozovnic za odrasle smučarskih centrov K. in P. S temi trditvami se tožnik smiselno sklicuje na odsotnost (specifičnega) protikonkurenčnega učinka na trgu. Vendar pa slednji za presojo o kršitvi 6. člena ZPOmK-1 ni pomemben, saj je že cilj ravnanja strank postopka omejevanje konkurence.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je Urad udeležbo strank postopka pri kartelnem dogovarjanju o cenah dnevnih smučarskih vozovnic za odrasle oziroma njihovem usklajenem ravnanju glede teh cen dokazoval s sestanki, na katerih so se stranke postopka dogovarjale o cenah smučarskih vozovnic. V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije za dokaz udeležbe podjetja v kartelu zadošča, da organ, v tej zadevi Urad, dokaže prisotnost podjetja na sestanku, na katerem so bili sklenjeni protikonkurenčni sporazumi, ne da bi jim podjetje izrecno nasprotovalo. Dokaz o prisotnosti podjetja na takšnem sestanku omogoča vzpostavitev domneve, da so informacije, s katerimi se je podjetje seznanilo na tem sestanku, vplivale na njegovo tržno ravnanje. Tožnik je v svoji izjavi o povzetku relevantnih dejstev Izrecno navedel, da njegov predstavnik ni bil udeležen na 8. seji upravnega odbora Združenja. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi Urad ugotavljal, ali je bil tožnikov predstavnik prisoten na tem sestanku.

Urad za obdobje po sezoni 2003/2004 ni predložil nikakršnih dokazov o protikonkurenčnih stikih tožnika s podjetji, ki naj bi bila udeležena pri dogovarjanju oziroma usklajenem ravnanju. V odsotnosti le-teh ni mogoče sklepati, da bi bil tožnik obveščen o dogovorih, sklenjenih med strankami postopka, po sezoni 2003/2004. Po tej sezoni tako tožnikovega dogovarjanja oziroma usklajenega ravnanja ni mogoče utemeljiti z njegovimi stiki z ostalimi strankami postopka.

Na podlagi podobnih cen dnevnih smučarskih vozovnic za odrasle v sezonah 2004/2005, 2005/2006, 2006/2007 in 2007/2008, pri čemer Urad niti ne pojasni, kdaj so si cene podobne, ni mogoče sklepati o dogovarjanju oziroma usklajenem ravnanju podjetij na trgu.

Vrhovnega sodišča ne prepriča argument o izenačitvi cen smučarskih vozovnic znotraj iste kategorije velikosti smučišč, saj ne iz tožbenih navedb ne iz ugotovitev izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi se velikost smučišč poenotila šele v zadnjih dveh obravnavanih sezonah. Različen obseg in različno število prog, opremljenost posameznega smučišča in starost žičniških naprav gotovo vplivajo na stroške upravljavca smučarskega centra, kar se v normalnih tržnih razmerah odraža v ceni dnevne smučarske vozovnice.

Urad je znatni učinek na trgovanje med državami članicami utemeljil na trgovanju s poslovnimi deleži podjetij, ki upravljajo smučišča v Republiki Sloveniji. Ugotovil je, da omejevalna ravnanja strank postopka otežujejo podjetjem iz drugih držav članic vstop in poslovanje na slovenskem trgu. V okviru preizkusa po uradni dolžnosti Vrhovno sodišče ugotavlja, da se izpodbijane odločbe v tem delu ne da preizkusiti, saj Urad ni pojasnil, kako omejevalna ravnanja strank postopka, torej dogovarjanje oziroma usklajeno ravnanje glede cen smučarskih vozovnic, otežujejo tujim podjetjem vstop in poslovanje na slovenskem trgu. Izpodbijana odločba je zato v tem delu obremenjena z bistveno kršitvijo pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1 in 58. členom ZPOmK-1.