TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 369,66 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe.

Za presojo pravne narave zahtevka ni pomembno, kako ga je tožeča stranka v tožbi poimenovala in pravno opredelila, ampak je bistveno to, s kakšno dejansko podlago ga je utemeljevala. Po presoji pritožbenega sodišča tožeča stranka ni vtoževala škode, ki ji je nastala zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke, ampak je zahtevala izpolnitev denarne pogodbene obveznosti, tj. plačilo denarnega zneska, dolgovanega po Pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih storitev za obdobje 2016 - 2020.

Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti (prvi odstavek 378. člena OZ). Za ugotovitev časa nastopa zamude je odločilno vprašanje, ali je bil rok za izpolnitev obveznosti določen ali vsaj določljiv.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ker je bila avtomatična korekcija cen obveznost tožene stranke, bi ta najkasneje ob zapadlosti obračunskega računa, izdanega po izdelanem letnem končnem obračunu, morala plačati tudi višjo ceno zdravstvenih storitev, ki je posledica povišanja plač delavcev tožeče stranke zaradi sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam. Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev (prvi odstavek 299. člena OZ). Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dodaten poziv upnika, kot je predviden za primer, ko rok izpolnitve ni določen, ni bil potreben.