TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama obtoženega A. A. in njegovega zagovornika se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se:

Zoper obtoženega A. A. iz razloga po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP)

zavrne obtožba,

da je:

I. v družinski skupnosti s svojo zakonsko partnerko B. B. v času od najmanj dne 1. 11. 2008 do dne 11. 2. 2009, od dne 12. 2. 2009 do junija 2014 pa v kakšni drugi trajnejši življenjski skupnosti, z nekdanjo zakonsko partnerko B. B., pri čemer je B. B. tudi po razvezi z A. A. dne 12. 2. 2009, z njim še vedno živela v skupnem gospodinjstvu, saj mu je v zgoraj navedenem časovnem obdobju izročala večino svojega mesečnega dohodka, skrbela za gospodinjstvo, med drugim je kuhala, čistila stanovanje, prala perilo, vozila je tudi njune skupne otroke na dejavnosti, pri čemer je le spala na drugem naslovu, grdo in ponižujoče ravnal, jo pretepal ter jo s tem spravljal v skupnosti v podrejen položaj, prav tako pa je kot oče surovo ravnal in trpinčil svojega mladoletnega otroka, sina C. B., rojenega 1992, s tem, da je:

1.

- v času najmanj od dne 1. 11. 2008 do 9. 1. 2014 v stanovanju na naslovu A. in B. v ... ter C. v ..., B. B., pogosto s plosko roko in pestjo udarjal po obrazu, tudi po telesu, spravil pa jo je tudi na tla in jo na tleh brcal, pogosto jo je na tleh zgrabil za lase in jo vlekel po prostoru ter z glavo tolkel ob tla in omare, ko pa je z nasiljem nad njo končal, se mu je ona morala opravičiti, prav tako pa jo je udaril s pestjo in dlanjo po obrazu in telesu, če mu kosilo, ki mu ga je skuhala, ni bilo všeč, ob pretepanju pa ji je govoril, da je prasica, kurba, fuka "P.", da je nehvaležna, da je izdajalka, da je duhovno nevredna njega, da je vampirska mama, omenjeno nasilje pa je pogosto izvajal ob prisotnosti njunih štirih otrok, na zahtevo A. A. je njuni otroci niso smeli klicati mama, lahko je opravljala le gospodinjska dela in vozila otroke na dejavnosti, prav tako mu je morala izročati svoj mesečni dohodek, nato pa ga je morala prositi za denar za hrano in gorivo za avto, prav tako ni smela izražati svojega mnenja, saj če ga slučajno je, jo je kaznoval tako, da jo je pretepel, prav tako si ni smela zakriti obraza z rokama, ko je udarjal po obrazu s plosko roko in pestjo, morala je roke umakniti, da je po mnenju A. A. dobila tisto, kar si je zaslužila, pri čemer ji je pri tem dejal, da je prebudila zmaja v njem in jo je pač moral pretepsti, zaradi njegovega hudega nasilja pa je B. B. pogosto imela modrice po telesu, prav tako ji je grozil, da ji bo vzel otroke in jih ne bo smela videti, prav tako ji je ukazal, da o njegovem nasilju ne sme govoriti nobenemu, prav tako ni smela hoditi na govorilne ure in roditeljske sestanke svojih otrok;

- neugotovljenega dne v času od leta 2010 do leta 2011 v stanovanju na naslovu A. in C. v ..., B. B. večkrat oklofutal, ker mu kosilo, ki ga je skuhala, ni bilo všeč, prav tako jo je zlasal;

- neugotovljenega dne v času od 26. 8. 2012 do 15. 8. 2013 v pralnici stanovanja na naslovu B. v ..., ob prisotnosti Č. B., B. B. vlekel za lase po tleh, zaradi česar je Č. B. jokala;

- neugotovljenega dne v času prvomajskih počitnic 2013 v Puli, ko mu je B. B. poskušala preprečiti pretepanje sina D. B., na B. B. začel vpiti "Kaj boš ti prasica, ali nočeš, da se D. B. nauči lekcije, kaj bi jih ti rada dobila!", na kar je začel udarjati njo s pestjo po obrazu in celem telesu, B. B. se pri tem ni smela in upala braniti, spravil jo je na tla, jo na tleh začel brcati v telo, jo z glavo udarjal ob tla, vpil, da bo D. B. postal ena navadna mevža, če ne bo prenesel udarcev, jo zmerjal, da je nevredna njega, da je slaba mama, zaradi fizičnega nasilja pa je bila B. B. zelo modra po obrazu, imela je zelo zabuhel obraz, zlasti v predelu okoli desnega očesa, nakar pa se je morala A. A. opravičiti, da je bila ona kriva, da je bil nasilen do nje, ukazal pa ji je tudi, da naj drugim reče, da je imela manjšo avtomobilsko nesrečo, kar je B. B. zaradi strahu pred njim tudi storila;

- neugotovljenega dne poleti 2014 okoli 16.00 ure na naslovu C. v ..., B. B., ob prisotnosti D. B. in E. B., rekel, da ji ne dovoli, da bi D. B. bil v nogometnem klubu, ker bi družini polbratov delal sramoto, na kar je šel s pestjo proti B. B. in stopil čisto do nje in ji zagrozil "Kar pokliči policijo, naredi kar češ, samo probaj ga pripeljati, te bom razbil kot Bulgarsko skupščino!";

- zaradi zgoraj opisanega dlje časa trajajočega premišljeno - sistematičnega, intenzivnega fizičnega in psihičnega nasilja A. A. nad B. B., je bila B. B. v podrejenem položaju, saj se ga je bala, bila je ponižana in prizadeta, ni se mu upala upirati ali zoperstaviti, A. A. ji je prepovedal misliti s svojo glavo, če je namreč storila kaj, kar njemu ni bilo po godu, jo je fizično kaznoval in poniževal tudi pred njunimi otroci, bila je brez lastne volje, mislila in delala je vse, kar si je A. A. zamislil, je čustveno otrpnila in delovala kot robot, imela je težave s spanjem, popolnoma je tudi izgubila zmožnost za samostojno presojanje in odločanje, prevzela je vlogo, ki jo je dodelil A. A., lastne občutke je potlačila, zaradi izrazitega strahu za popolno izgubo stika s svojimi otroci, pa se je njena odvisnost in podrejenost A. A. še okrepila, pri njej pa se jasno kažejo tudi simptomi kronificirane posttravmatske stresne motnje s pogostimi značilnimi občutki nemoči, izgubo občutka nadzora in varnosti ter spremembe v doživljanju svoje identitete in občutenja samega sebe;

2.

- v času od leta 2005 do dne 19. 4. 2014 v stanovanju na naslovu A. v ..., B. v ... in C. v ..., C. B. najmanj enkrat tedensko butal ob tla, ga brcal, ga z dlanjo udarjal po obrazu tako, da je bil zelo zatečen in rdeč v obraz, ga lasal, brcal, prav tako si ni smel zakriti obraza z rokama, ko ga je udarjal po obrazu s plosko roko in pestjo, moral je roke umakniti, da je po mnenju A. A. dobil tisto, kar si je zaslužil, enkrat je A. A. C. B. tudi rekel, da on zelo pazi, da jih ne poškoduje tako, da bi kdo drug to videl, pogosto je C. B. in njegovega brata in sestre postavil v vrsto, ko je eden od otrok jokal, nakar je odločil, kdo od otrok je kriv za to, da je otrok jokal, nakar je enega od otrok, tudi C. B., pretepel, zlasal, in sicer ga je prijel za lase in ga vlekel okrog po tleh, vsake toliko pa ga je z dlanjo tudi udaril, na C. B. je tudi pogosto vpil in mu s pestjo grozil, da ga bo udaril, ga zaničeval in poniževal, da je "P." smrad in je nesposoben idiot, od leta 2007 dalje pa je A. A. C. B. in njegovega brata in sestre večkrat postavil v vrsto in jih brez razloga pretepal in jih pri tem spraševal, za katero mamo so se odločili, ali za B. A. ali za B. B., zaradi česar se je C. B. počutil ponižanega, bil je pripravljen reči karkoli, samo da bi se nasilje A. A. čim prej končalo, prav tako mu je ukazal, da o njegovem nasilju ne sme govoriti nobenemu;

- neugotovljenega dne v letu 2007 v stanovanju na naslovu A. v ..., C. B. zato, ker je v šolskem spisu B. B. opisal kot mamo, zelo pretepel, in sicer ga je s plosko roko udaril, ga lasal, vlekel za lase po tleh;

- neugotovljenega dne v zimskem času v letu 2008 v stanovanju na naslovu A. v ..., C. B. pretepel, zato pa ga za kazen za nekaj časa poslal živet drugam, zaradi česar se je C. B. počutil zavrnjenega in ponižanega;

- jeseni leta 2012 v stanovanju na naslovu B. v ..., zato, ker je D. B. zaradi C. B. začel navijati za NK Real Madrid, C. B. pred D. B. pretepel, in sicer ga je lasal in klofutal;

- od maja 2013 dalje v ..., C. B. očital, da je on kriv za smrt sestre F. B., ker jo je pred smrtjo zadnji videl in ker ji ni dovolj pomagal pri fiziki, da če bi duhovno ali psihološko ravnal drugače, F. B. ne bi umrla, da se ga bo odrekel, da ni več njegov sin, da naj gre še samo pod avto;

- dne 20. 4. 2014 v stanovanju na naslovu B. v ..., C. B. zmerjal, da ga kot sin ni vreden, ga z dlanema udaril po obrazu, ga dvakrat boksnil, enkrat v trebuh, enkrat v področje očesa, zaradi česar je imel rahlo podpluto oko, rano pod obrvjo, katera ga je močno bolela;

zaradi zgolj opisanega dlje časa trajajočega premišljeno - sistematičnega, intenzivnega fizičnega in psihičnega nasilja A. A. med mladoletnim in polnoletnim C. B., pa je bil C. B. v podrejenem položaju, A. A. se je zelo bal, ni se mu upal in smel upreti, ob fizičnem nasilju se tudi ni smel braniti, saj mu je A. A. tudi ukazal, da se ne sme zaščititi in da mora pustiti, da ga on pretepa, ker ga na ta način duhovno očisti, C. B. se mu je med pretepanjem moral tudi opravičevati, da je on kriv, da ga A. A. pretepa, A. A. pa je nasilje nad njegovimi brati in sestrami ter mamo izvajal tudi v pričo C. B., pred A. A. se je C. B. zaradi strahu poskušal čim bolj skriti in umakniti, do njega je čutil strahospoštovanje, ob nasilnih napadih A. A. je C. B. doživljal hud, močan strah, grozo in občutek popolne nemoči, bil je tudi prizadet in ponižan, čutil je tudi ogromno krivde in nemoči, ker ni mogel zaščititi sorojencev ob nasilju, zaradi dolgotrajne izpostavljenosti telesnemu in psihičnemu nasilju s strani A. A., pa se pri C. B. kažejo tudi znaki travmatične preteklosti, pri njem se pojavljajo vsiljive misli in spomini preteklih nasilnih dogodkov, dolgo se je boril z nočnimi morami, še zmeraj pa ima težave s spanjem, pri njem pa se še vedno pojavlja tudi nihanje v samovrednotenju, zaradi občutkov nemoči in potlačevanja neugodnih čustev, je bilo pri C. B. prisotne tudi veliko zavrte agresivnosti, več let je močno škrtal z zobmi, še leta po odhodu od A. A. je čutil močan strah pred njim, na vse dražljaje povezane s preteklimi dogodki je odreagiral s tresenjem in stisko;

s čimer naj bi storil z dejanjem pod točko I/1 kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1, z dejanjem pod točko I/2 pa kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po drugem odstavku 192. člena KZ-1.

Obtožencu se ob nespremenjenih določenih kazni za kazniva dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po drugem odstavku 192. člena KZ-1 pod točkami I/3, 4 in 5 izreka (za vsako eno leto in tri mesece zapora) na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreče

enotna kazen

3 (tri) leta in 6 (šest) mesecev zapora.

Po tretjem odstavku 105. člena ZKP se oškodovanca B. B. in C. B. s premoženjskopravnima zahtevkoma napotita na pravdo.

Po prvem odstavku 96. člena ZKP v tem delu stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun.

V preostalem delu se pritožbi obtoženega A. A. in njegovega zagovornika, v celoti pa pritožba obtožene B. A. zavrnjeno kot neutemeljene in se v nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

V primeru, da se v postopku odločanja o kateremkoli vprašanju član senata seznani z dokazom, ki se mora po določbah tega zakona izločiti iz spisa, ne sme odločati o obtožbi, vendar le tedaj, kadar je vsebina dokaza takšna, da bi lahko vplivala na njegovo odločitev (2. točka drugega odstavka 39. člena ZKP). Da je izločitev člana senata potrebna, morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja: (1) seznanitev z nedovoljenim dokazom in (2) vsebina dokaza je takšna, da bi lahko vplivala na odločitev člana senata.

O usodi dokaznih predlogov, podanih v prvotnem, ne pa tudi v novem sojenju, je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče, da mora sodišče v primeru, ko pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, odločiti o procesnih predlogih, ki jih stranke podajo v okviru tega sojenja in svojo odločitev obrazložiti, ni pa se dolžno (ponovno) opredeljevati do dokaznih predlogov, ki so jih stranke podale v predhodnem sojenju (sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 22995/2017 z dne 25. 5. 2023).

Na naroku za glavno obravnavo dne 18. 3. 2024 je svoje mnenje podala še druga izvedenka, dr. G., ki ji je bilo tako kot izvedenki U. U. strokovno mnenje poslano skupaj z vabilom na narok, hkrati pa ji je bilo naročeno, da se do zaslišanja seznani s pripombami iz strokovnega mnenja. Kot izhaja iz zapisnika v glavni obravnavi, je bila tudi na tem naroku omogočena navzočnost dr. A. kot strokovne pomoči obrambi. Slednji se naroka ni udeležil. Ob tem je treba pojasniti, da je bila izvedenka dr. G. vabljena na narok dne 18. 3. 2024 ob 10:30 uri, vendar takrat na narok ni pristopila, to je storila šele ob 11:41 uri. Kot je bilo kasneje ugotovljeno, je zamudila, ker je čakala pred napačno razpravno dvorano. V vmesnem času je dr. A., ki naj bi čakal pred razpravno dvorano, odšel, zato ob kasnejšem zaslišanju izvedenke ni bil prisoten. Pritožbeno sodišče obtožencu pojasnjuje, da iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je imel dr. A. možnost, da se naroka udeleži, sodišče je namreč stranke postopka obvestilo o tem, da bo na naroku svoje mnenje podala izvedenka, prisotnost dr. A. je bila izrecno dovoljena, slednji pa je po navedbah obtoženca celo prišel na sodišče. Pritožbenih navedb obtoženca, da je bil dr. A. med odmorom odslovljen, zapisnik glavne obravnave, ki ga je obtoženec brez pripomb podpisal, ne potrjuje. Iz zapisnika pa tudi ne izhaja kakršnokoli aktivno ravnanje obtoženca (ali obtoženke), da se zagotovi njegova prisotnost (ni zaprosil, da se mu karkoli sporoči ali počaka njegova vrnitev), ali kakršnakoli graja postopka, zaradi njegove neudeležbe. Pritožbeno sodišče vsled navedenega zaključuje, da je imela obramba možnost, da si pri zaslišanju izvedenke dr. G. pomaga s strokovnim pomočnikom, pa te možnosti ni izkoristila.