TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„Vknjižbe v z.k. vložku št. 161 k.o. x, opravljene v zemljiški knjigi v Ljubljani:

- Dn št. 7337, vlož. 24. 8. 1994, pod zaporedno št. 8 B lista,

- Dn št. 5480, vlož. 10. 3. 2003, pod zaporedno št. 11 B lista,

- Dn št. 23173, vlož. 3. 9. 2008, pod zaporedno št. 13 B lista,

- Dn št. 12017/2009, vlož. 30. 4. 2009, pod zaporedno št. 14 B lista,

se v delu, ki se nanaša na dostavek „s pripadajočim zemljiščem parc. št. 64/3“ ugotovijo za neveljavne in se v tem delu izbrišejo.

Toženci so dolžni v 15 dneh povrniti tožniku njegove pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne po vročitvi odločbe o odmeri stroškov dalje do plačila.“

zavrne.

Tožeča stranka je dolžna povrniti prvi toženi stranki 1.935,00 EUR, drugi in tretji toženi stranki pa 937,21 EUR stroškov postopka na prvi stopnji, vse v roku 15 dni od prejema sodbe pritožbenega sodišča, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Tožeča stranka je dolžna povrniti prvi toženi stranki 2.102,04 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni od prejema sodbe pritožbenega sodišča, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Tožeča stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo.

Na tožnika je lahko prešla pravica uporabe le v obsegu, kot jo je pridobila njegova pravna prednica. Pravice uporabe, ki je bila vezana na nacionaliziran in v letu 1992 denacionaliziran poslovni prostor, njegovi pravni prednici nikoli nista imeli in je zato nanj tudi nista mogli prenesti. Ta pravica je z denacionalizacijo poslovnega prostora v letu 1992 prešla na dediče denacionalizacijske upravičenke. Slednji so zato ob uveljavitvi ZLNDL, v obsegu te pravice, postali tudi (so)lastniki sporne nepremičnine. S spornimi vknjižbami, s katerimi je bila na pokojno denacionalizacijsko upravičenko, nato pa njene dediče in ostale pravne naslednike, vknjižena lastninska pravica ne le na poslovnem prostoru, ampak tudi na „pripadajočem zemljišču parc. št. 64/3“, zato v pravice tožnika ne posega oziroma jih ne krši, saj jih v tem delu sploh (nikoli) ni imel. Za izbrisno tožbo zato ni aktivno (stvarno) legitimiran.